Tudi elektronski podpisi?

Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je danes za plenarno zasedanje pripravil vladno novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ta odpravlja predhodni zakonodajni referendum ter dviguje število podpisov, ki jih je treba priložiti referendumski pobudi za začetek postopka zbiranja 40.000 podpisov, s sedanjih 1000 na 2500 podpisov. Kot kaže, bo novela v DZ sprejeta z zahtevano dvotretjinsko večino navzočih poslancev, saj sta ji podporo napovedali tudi opozicijski LDS in SD.

Virant predstavil spremembe

Minister za javno upravo Gregor Virant, ki je predstavil glavne spremembe, je med drugim izpostavil poenostavitev postopkov pri uresničevanju volilne pravice na referendumu. Z novelo se bo tako rok za zbiranje 40.000 podpisov podaljšal s 30 na 35 dni, zbirati pa jih bo mogoče vsak poslovni dan in ves poslovni čas upravnih enot, razen v času počitnic. Novela bo omogočila oddajo podpisov tudi tistim, ki se osebno ne morejo zglasiti na upravnih enotah, ter zbiranje elektronskih podpisov.

Poleg tega bo po ministrovih besedah prinesla racionalizacijo stroškov, saj bo DZ datum izvedbe referenduma določil v okviru enega leta in na ta način omogočil združitev referendumskega glasovanja z volitvami ali s še enim referendumom. V dogovoru s poslanskimi skupinami bo DZ določitev dneva glasovanja moral sprejeti z dvotretjinsko večino.

Poslanci so na novelo izglasovali vsa dopolnila, ki jih je vložila koalicija zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ. Z njimi med drugim podaljšujejo rok, v katerem naj bi ustavno sodišče na zahtevo predlagatelja referenduma pretehtalo odločitev državnega zbora, da referenduma ne razpiše, in sicer s petnajst na trideset dni. Določili so tudi, da mora predsednik DZ v soglasju z vlagateljem pobude najkasneje v treh dneh popraviti referendumsko vprašanje, ki ni oblikovano v skladu z zakonom.

Z dopolnilom odbora pa so se poenotili še, da se bo v primeru odločanja o več referendumskih vprašanjih na enem referendumu za vsako vprašanje posebej ugotavljala tudi večina števila volivcev, ki so veljavno glasovali. Zakon bo namreč na referendumu potrjen, če bo zanj glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali.

Švicarski model?

Gaber in Potrč sta sicer na seji ponovno odprla vprašanje t.i. švicarskega modela referenduma, po katerem bi lahko volivci predlagali zakon, ki bi ga morali podpreti z določenim številom podpisov. DZ bi nato lahko zakon sprejel, v nasprotnem primeru pa bi moral razpisati referendum. Lahko pa bi pripravil svojo različico zakona in volivci bi se nato na referendumu odločili za enega ali drugega. S tem bi se po njunem mnenju razširila možnost državljanov pri sprejemanju zakonov.