'Tudi drugi so lahko guvernerji'

Če Mitja Gaspari ne bi bil ponovno imenovan za guvernerja Banke Slovenije, to po mnenju direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Janeza Šušteršiča ne bi bila nobena katastrofa. "Če nič drugega, je v državi koristna neka kultura, po kateri za nobeno funkcijo ne velja, da mora biti neki človek nujno tam in je nenadomestljiv," je Šušteršič povedal v pogovoru za revijo Mag.

Prerekanja med banko in ministrstvom

Banka Slovenije (BS) je objavila odgovor na ocene finančnega ministrstva, da je gradivo analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije z naslovom Projekcije javnih financ, ki ga je centralna banka konec minulega tedna objavila, pomanjkljivo. Kot med drugim ocenjujejo v omenjenem centru, je v komentarju ministrstva nekaj pripomb, ki kažejo na slabo poznavanje projekcij in ocen UMAR s strani ministrstva.

Projekcije gospodarskih gibanj UMAR so za načrtovanje javnofinančnih gibanj ključne, v svojem odgovoru pojasnjuje analitsko-raziskovalni center. Spremembe v proračunskem načrtovanju je zato vedno potrebno preveriti tudi z vidika projekcij gospodarskih gibanj in obratno. "Spremembe v projekcijah gospodarskih gibanj vplivajo na možnosti načrtovanja," poudarjajo v BS.

Poznavanje problematike na MF pomanjkljivo


Ob tem navajajo dva primera iz komentarja finančnega ministrstva, ki kažeta, da je medsebojno poznavanje dela med UMAR in finančnim ministrstvom pomanjkljivo. Tako ministrstvo v komentarju na gradivo analitsko-raziskovalnega centra BS ugotavlja, da dodatno zvišanje trošarin na energente v letu 2007 ni predvideno. UMAR nasprotno v svojem jesenskem poročilu ugotavlja, da bo trošarine potrebno dvigniti. Pri tem ugotavlja, da bo dvig trošarin povečal inflacijo za 0,6 odstotne točke.

Rast plač 1,3 ali 1,8 odstotna

Podobno neusklajenost z ocenami UMAR je opaziti tudi pri komentarju, ki je vezan na predvidevanja analitsko-raziskovalnega centra BS glede rasti plač. Ministrstvo zatrjuje, da bo rast plač v letu 2007 1,3-odstotna, analize UMAR pa predvidevajo, da bo realna rast plač ob inflaciji 2,7 odstotka znašala 1,8 odstotka, kar pomeni približno 4,5-odstotno nominalno rast plač. "Ob tem je v proračunu za leto 2007 rast mase plač v javnem sektorju širše države (general government) predvidena v višini 5,1 odstotka," poudarjajo v BS, kjer dodajajo, da bi bilo koristno, če bi finančno ministrstvo številke o rasti plač v višini 1,3 odstotka in konsistentnosti stopenj rasti v različnih gradivih nekoliko podrobneje pojasnilo.

Tudi o "pesimističnem" poročilu

Centralna banka se je odzvala tudi na posamezne komentarje ministrstva glede nove vloge fiskalne politike po prevzemu evra, črpanju sredstev EU, davka na dodano vrednost in investicij v infrastrukturo. V svojem odgovoru pod poglavjem z naslovom Podtikanja je BS opredelila tudi do očitkov o nekonsistentni uporabi metodologiji Evropske centralne banke, skrivanju jesenskih projekcij makroekonomskih indikatorjev analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije pred finančnim ministrstvom, strokovni nedoslednosti in stopnjevanem pesimizmu v ocenah javnofinančnega položaja z vnaprejšnjim negativnim pristopom do aktualne fiskalne politike.

Kot med drugim poudarjajo v centralni banki, analitsko-raziskovalni center BS nima vnaprejšnjega negativnega pristopa do aktualne fiskalne politike. Tudi v današnjem odgovoru skuša očitke finančnega ministrstva ocenjevati čimbolj stvarno.


V Banki Slovenije še opozarjajo, da se projekcije javnih financ za obravnavo v okviru procedur v EU morajo pripraviti in predstaviti na podlagi predpisane, ESA-95 metodologije. Ta metodologija zahteva, da se v načrtovanje javnofinančnih odhodkov vključujejo vsi odhodki po datumu, ko je zanje sprejeta pogodbena obveznost. Nasprotno se prihodki vključujejo v načrte po njihovem stvarnem nastanku. Ker gre za načrtovanje, stvarni nastanek prihodkov temelji na oceni realnosti projekcij gospodarskih gibanj.

V nacionalnem prostoru se nasprotno uporablja metodologija denarne poravnave odhodkov in denarnega pritoka prihodkov (GSF-metodologija Mednarodnega denarnega sklada). Načrtovanje lahko pokaže razlike v ocenah, ki so posledica razlik v metodologiji. Poleg tega obstajajo tudi določene razlike v metodologijah, ki jih uporabljajo evropske institucije, in sicer Evropska komisija in ECB. O njihovem usklajevanju poteka razprava med obema institucijama, poudarjajo v Banki Slovenije in dodajajo, da se je različnih metodoloških pristopov pri obravnavi javnofinančnih številk potrebno zavedati.