Glavnina padavin zapušča Slovenijo, ponoči center ciklona nad Kvarnerjem

Med 8.00 in 20.00 je bilo v Sloveniji zabeleženih kar nekaj močnejših nalivov. Največ padavin v tem obdobju je padlo na Cerkniškem jezeru (53 mm) in v Ravnah na Koroškem (49 mm). Najmočnejši polurni naliv  je bil izmerjen med 17:00 in 17:30 v Mačkovcih (27 mm), je zvečer sporočila Agencija RS za okolje. 

Čez dan so bile na Koroškem močne padavine in težave z meteorno vodo, manjše reke so tam in na Savinjskem naraščale in naraščajo še zdaj, pa vendar hidrologi ocenjujejo, da tekom noči ne bodo povzročale težav. "Vode se bodo, kot kaže, danes ponoči začele umikati, ostaja pa grožnja plazov," je v oddaji Svet na Kanalu dejal hidrolog Janez Polajnar. 

"Večina rek je ostala v strugi, glavina padavin pa, kot rečeno, zapušča Slovenijo. Bodo pa danes ponoči še močnejši nalivi in nevihte, zlasti v jugovzahodni Sloveniji. Ta čas je središče ciklona prav nekje nad Kvarnerjem, zato bo to območje nekoliko bolj prizadeto," je še dejal Polajnar, ki pa dodaja, da večjih težav na tem območju vseeno ne pričakujejo. 

Namočena Koroška

Okoli 18. ure so za Koroško preklicali rdeči alarm za nevarnost novega poplavnega vala, vendar zaradi razmočene zemlje ostaja strah pred zemeljskimi plazovi, ki jih tukaj res ni malo, je v oglašanju za oddajo 24UR s Prevalj sporočila novinarka 24UR Žana Vertačnik.

Na Koroškem je z vmesnimi pavzami danes deževalo praktično ves dan, zlasti popoldne od 16. ure naprej pa je v zelo kratkem času padla ogromna količina padavin, je dodala.  Težavo so predstavljali predvsem jaški in odtoki, ki slabo požirajo, saj so še vedno zamšeni zaradi nanešenega materiala iz prejšnjih poplav. Da bi prišlo do težav, tako sploh ni potreben dvig gladine rek, dovolj so že močnejše padavine in meteorne vode, pojasnjuje. 

Reka Meža se je po ocenah tukajšnjih gasilcev dvignila za približno pol metra, vendar je načeloma povsod ostala v svojih strugah. Iz občine Ravne na Koroškem pa so sporočili, da je Strojnska reka na nekaterih delih odnesla višjeležečo glavno cesto, zemeljski plaz pa je zasul eno izmed makadamskih cest, vendar naj ne bi ogrožal ljudi, zgolj cestno infrastrukturo.  

V Dravogradu je voda pronicala celo skozi streho tamkašnjega vrtca, iz Mežice so že včeraj poročali, da so meteorne vode zalile eno izmed tamkajšnjih podjetij, iz Črne na Koroškem pa o zalitih kleteh.

Voda je na Prevaljah danes  zalila tudi dvorišče družine Skrivalnik, ki so jo včeraj preventivno začasno evakuirali že zaradi grozečega plazu za hišo. Zaradi grozečega plazu so bili prvič za več dni evakuirani že ob poplavah v začetku meseca,  Skrivalnikovi pa so morali zaradi ponovne nevarnosti drseče zemeljske gmote pri sorodnikih preživeti tudi preteklo noč. Na pomoč so jim priskočili s civilne zaščite in občine. A vse dokler območja ne pregledajo geologi, pojasnjuje Irena Skrivalnik, se za svoj dom in življenja bojijo in zato bodo tudi nocojšnjo noč morali preživeti drugje.

Noč preživeli v strahu

Najbolj zaskrbljujoče napovedi posledic hladne fronte, ki je v ponedeljek zajela Slovenijo, se večinoma niso uresničile. V Črni na Koroškem so se sinoči iz previdnosti umaknili iz domov nekateri prebivalci Spodnjega Javorja, a po besedah županje Romane Lesjak se je deževje ponoči umirilo. Poplavilo je le nekaj kleti.

Po besedah regijskega poveljnika civilne zaščite Alana Matijeviča je znova odneslo cesto v dolini Tople, ki je bila poškodovana že v ujmi na začetku meseca, zaradi plazenja sta preventivno zaprti cesti med Dravogradom ter Ravnami na Koroškem in krajem Libeliče, v Slovenj Gradcu in Mežici je voda zalila nekaj kleti. "S strahom smo pričakovali te nalive, ki so se začeli okoli 19. ure najprej v Zgornji Mežiški dolini, nato pa tudi v ostalih delih regije, a k sreči ni bilo kaj hujšega," je povedal za STA.

Kleti poplavljalo tudi v Podravju

Deževje je popoldne zajelo tudi Podravje, kjer je meteorna voda poplavila več kleti. Pas neviht z močnejšimi nalivi je popoldne dosegel skrajni severovzhod Slovenije: "Vremenska postaja Maribor - Vrbanski plato je med 16:30 in 17:00 zabeležila močan naliv, v katerem je padlo 23 mm padavin," je sporočila Agencija RS za okolje.  Drava je vseeno poplavljala le na običajnih območjih, na kmetijskih zemljiščih, nato je začela upadati. Mura sicer še narašča, vendar večjih težav niti tam ne pričakujejo. 

Tudi na zahodnem Štajerskem so vode ostale v strugah, je ocenil poveljnik civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek. V naselju Lepa Njiva v občini Mozirje po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje poročajo, da je zemeljski plaz odnesel del ceste.

Na območju mariborske izpostave uprave za zaščito in reševanje so do 18. ure zabeležili okoli 40 intervencij v sedmih občinah, največ v Rušah. Poveljnik ruške civilne zaščite Gregor Krofič je za STA povedal, da je meteorna voda zalila kletne prostore več stanovanjskih objektov in nanesla naplavine na cestno infrastrukturo. Poplavljena je glavna cesta v Bistrici ob Dravi, a po njej še vedno poteka promet, cesto v Log je poškodoval plaz.

Poleg Ruš so bila potrebna posredovanja še v občinah Maribor, Kungota, Duplek, Selnica ob Dravi, Rače - Fram in Poljčane, je povedala vodja mariborske izpostave uprave za zaščito in reševanje Ivanka Grilanc. V večini primerov so morali gasilci črpati vodo iz zalitih kleti, v Dupleku pa med drugim odstraniti podrto drevo in v Poljčanah posredovati zaradi odkrite strehe objekta. V Pesnici je deževje podrlo šotor gospodarske družbe.

Nevarnost zemeljskih plazov v večjem delu države

Geološki zavod Slovenije pa opozarja na povečano nevarnost ponovne aktivacije zemeljskih plazov na območjih, kjer so se sprožili ob nedavni ujmi. Ponoči naj bi se sicer padavine prehodno umirile.

Direktor geološkega zavoda Miloš Bavec opozarja, da obstaja povečana nevarnost nastajanja plazov tudi na območjih, ki do zdaj niso bila prizadeta. To velja za večji del Slovenije. Posebno pozornost je treba posvetiti območjem, ki so bila do zdaj že prizadeta, saj je nevarnost za nastanek ali pa za ponovitev novih plazov še dodatno povečana, je opozoril.

Dodatno pozornost predlagajo tudi ob morebitnih padcih pretokov vodotokov, hudourniških in tudi tistih večjih. "V teh primerih prosimo za posebno pozornost vse, ki jih opazujejo, da se umaknejo od takih presahnjenih vodotokov do takrat, ko bo ocenjen razlog, ki je takšen zmanjšan pretok povzročil," je dejal. Opozoril je tudi, da povečana nevarnost plazov ne bo izginila s koncem dežja, ampak bo najverjetneje ostala še nekaj dni.

Občani naj bodo obveščeni, iz kakšnega razloga se lahko sproži sirena

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa je dodal, da so v ponedeljek predlagali občinam, naj za javno alarmiranje uporabijo sirene. Ob tem naj svoje občane predhodno obvestijo, iz kakšnega razloga se lahko sproži sirena, da se izognejo kasnejši zmedi občanov in obremenjevanju številke 112.

Vse službe za urejanje voda so še vedno na terenu, z deli na vodotokih se ni prekinilo. V času, ko so bili pretoki najbolj kritični, so se stroji umaknili v izogib poškodbam mehanizacije, je dejala direktorica direkcije za vode Neža Kodre. "Glede na prognoze bomo še naprej izvajali povečana dežurstva, pripravljeni bomo na morebitne interventne ukrepe glede na dogodke na terenu," je dodala.