Bolnišnice pomanjkanje kadra rešujejo s specializanti, a brez ustrezne pravne podlage

Kot kaže iz odgovorov dveh največjih bolnišnic v Sloveniji in Zdravniške zbornice, pomanjkanje ustreznega zdravstvenega kadra ni stvar zadnjega leta, niti ne posledica epidemije koronavirusa, pač pa gre za problem, ki se vleče in ne rešuje že vrsto let. Epidemija je razgalila zgolj še eno gnojno rano našega zdravstvenega sistema.

Pred dnevi je ortopedski kirurg Danijel Bešič Loredan kritiziral vlado in ministrstvo za zdravje, saj meni, da niso storili dovolj za pripravo na drugi val. "Mislim, da bi od 15. maja do 15. avgusta, torej v treh mesecih, morali obrniti zgodbo in umestiti covid-19 v naš zdravstveni sistem," je dejal v oddaji 24UR ZVEČER, kjer se je soočil z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem. "Zdaj pa imamo zdravstveni sistem, ki je na kolenih, zdravstveno nego, ki ne zdrži pritiska, in tempirano bombo v DSO-jih, kjer je kader prav tako na psu," še dodaja kirurg.

Stanje oziroma pomanjkanje usposobljenega kadra za delo na oddelkih intenzivne terapije, kjer se zdravijo najtežji primeri obolelih s covidom-19, je izredno zaskrbljujoče. Če smo v prvem valu epidemije množično kupovali zaščitno opremo in ventilatorje za zdravljenje najbolj kritičnih primerov, ki potrebujejo več tednov zdravljenja na intenzivni negi, nas je zanimalo, kaj so pristojni naredili od maja do danes, ko imamo rekordne številke okuženih iz dneva v dan, da bi priskrbeli dovolj usposobljenega kadra. 

Na vprašanje, zakaj nismo pred drugim valom, za katerega se je že junija vedelo, da bo prišel, in da bo še hujši, začeli usposabljati potrebnega kadra in bili tako ustrezno pripravljeni nanj, so nam odgovorili iz obeh največjih bolnišnic v Sloveniji, prav tako nam je odgovore posredovala Zdravniška zbornica Slovenije, zaenkrat pa na odgovore ministrstva za zdravje in Medicinske fakultete v Ljubljani še vedno čakamo.

Mnoge bolnišnice si pomagajo s premeščanjem osebja iz drugih oddelkov, kar okrni delo na teh oddelkih, prav tako si pomagajo s premeščanjem spacializantov.

Zdravniška zbornica: Brez jasnih pravnih podlag in navodil MZ ni mogoče prerazporejati specializantov

Na Zdravniški zbornici Slovenije so že večkrat opozarjali na problem pomanjkanja kadra. "Zbornica je pred, med in po epidemiji večkrat opozorila tudi na nujnost priprave algoritma za določanje zaposlenih za posamezna delovišča tudi v luči pomanjkanja kadra, ki je v zdravstvu opazno in nanj opozarjamo že več let. Epidemija covida-19 je to kritično kadrovsko problematiko le še bolj razgalila." Prav tako so državi ponudili pomoč pri pripravi zdravstva na nov val epidemije, a, kot pravijo, do današnjega dne niso bili povabljeni k pripravi kakršnega koli načrta, niti k izobraževanju strokovnjakov.

Prav tako so danes iz Zbornice sporočili, da je ena večjih težav, ki jih obravnavajo v dneh, odkar je število potrjeno okuženih prvič preseglo 200 na dan, vprašanje, kako pomagati zdravstvenim ustanovam, da bi imele na razpolago dovolj zdravnikov, ki bi jih lahko razporejale na delovišča, kjer jih najbolj potrebujejo. Vsi razmišljajo o tem, kako bi si lahko pomagali s specializanti, ki bi jih v skladu s potrebami zdravstvenih ustanov premeščali med delovišči, predvsem za vključevanja v delo s sars -cov-2 pacienti ali na sars-cov-2 vstopnih točkah ali oddelkih s sars-cov-2 pacienti.

"Zbornica zato že dlje časa poziva ministrstvo za zdravje, da pripravi pravno podlago, ki bo omogočala razporejati specializante mimo predvidenih programov kroženja," opozarjajo na Zbornici in dodajajo, da zbornica potrebuje navodila glede spremembe veljavnosti odločb za specializacije in kako se jih lahko prekliče. Prav tako dodajajo, da nikakor ne nasprotujejo prerazporejanju specializantov, "saj se zavedajo, da je njihova pomoč v sedanjih razmerah potrebna, ponekod celo nujna, vendar pa je treba kar najhitreje urediti pravne podlage, da bomo imeli dovolj časa za prerazporeditve tistih specializantov, za katere se bo izkazala potreba". 

Medtem pa jih specializanti že obveščajo, da jih delodajalci na podlagi mnenja, ki naj bi ga izdalo ministrstvo za zdravje, zbornica pa o tem ni bila obveščena, kličejo nazaj v matične ustanove in razporejajo na druga delovna mesta. "V kolikor je ministrstvo res izdalo takšno mnenje, v proces specializacij vnaša nepotrebno zmedo, kar nam vsem močno otežuje delo, pri specializantih pa sproža občutke negotovosti."

UKC Maribor: Dejstvo je, da je interesa za delo v intenzivni terapiji zelo malo

Kot odgovarjajo v UKC Maribor, kjer predvidevajo, da v ostalih bolnišnicah ni nič bolje, presežka kadra enostavno ni. "V obeh intenzivnih enotah, ki sicer redno delujeta v UKC Maribor, je že več let velik primanjkljaj kadra - negovalnega in zdravniškega. Standardov intenzivne terapije, ko bi naj bila ena sestra na bolnika 24 ur na dan, pri nas nikoli nismo dosegli. Interesa za delo v intenzivni terapiji je zelo malo, kljub odprtim razpisom je novega negovalnega kadra malo, pa še ti velikokrat po letu ali dveh odidejo na drugo delovno mesto. Tudi zdravniki se praviloma ne odločajo za delo v intenzivnih enotah," pojasnjuje Alenka Strdin Košir, dr. med., specialistka interne medicine, specialistka intenzivne medicine in vodja Covid EIT. “Ob prvem valu epidemije smo nekaj kadra premestili z oddelkov in iz operacijskih dvoran v intenzivne enote, kar je bilo možno predvsem zato, ker so bile dejavnosti na drugih oddelkih zmanjšane ali zaustavljene. V prvem valu epidemije smo v UKC Maribor v najslabši točki ustavili ves redni operativni program, delali smo samo urgentne posege. S tem se je sprostilo precej kadra. Vendar je tak ukrep za bolnike izjemno slab, saj v tistem času veliko bolnikov z resnimi stanji (rakastimi obolenji, kardiovaskularnimi obolenji idr.) ni prišlo do potrebnega zdravljenja, čakalne liste so se izjemno podaljšale. Takoj, ko se je začelo število bolnikov v covid intenzivni enoti zmanjševati, je zato ta kader znova odšel na svoje oddelke, predvsem v operacijske dvorane, da je lahko redno delo steklo naprej, hkrati smo poskušali nadoknaditi zamujeno delo."

Dolgoletna in zahtevna usposabljanja  

Kot pojasnjuje Strdin Koširjeva, v intenzivnih enotah zaposlujejo diplomirane zdravstvenike, ki imajo po zaključenem študiju večinoma zelo malo praktičnega znanja. "Potrebujejo vsaj eno leto rednega dela v intenzivni enoti, da pri svojem delu postanejo samostojni v okviru teama in z vodjo, ki lahko reši težje dileme. Za vodenje teama ali posredovanje znanja pa potrebujejo večletno delo v intenzivni enoti. Zdravniki, ki delajo v intenzivnih enotah, se za to usposabljajo še dlje. Praviloma imajo specializacijo iz anesteziologije, ki traja šest let in vključuje skoraj dve leti kroženja v različnih intenzivnih enotah, ali specializacijo iz druge specialnosti (interna medicina, nevrologija, infekcijske bolezni idr.) in nato še subspecializacijo iz intenzivne medicine, ki traja dodatno eno do dve leti."

To pa pomeni, da se bomo tudi v drugem in morda celo tretjem valu epidemije soočali z izrazitim pomanjkanjem usposobljenega kadra. Namreč, jasno je, da zdravnikov specialistov ne moremo usposobiti 'čez noč'. Zaenkrat si bolnišnice pomagajo s premeščanjem osebja z drugih oddelkov, kar otežuje delo na teh oddelkih, prav tako osebje prihaja v intenzivne enote iz drugih bolnišnic, kjer ni predvidenih covid-19 oddelkov. A to je le krpanje lukenj v preperelem platnu. Kot že na marsikaterem drugem področju, se tudi tukaj kažejo napačne odločitve in ignoranca pristojnih.

Hudo pomanjkanje v vseh treh intenzivnih enotah

Številke, ki so nam jih posredovali iz UKC Maribor, niso prav nič obetavne. Trenutno je stanje v vseh treh delujočih intenzivnih enotah sledeče: Oddelek za intenzivno interno medicino ima 12 postelj. Po standardih bi zato potrebovali 60 diplomiranih zdravstvenikov ter 12 zdravnikov intenzivistov. V tem trenutku imajo 38 sester, štiri zdravnike. Enota za intenzivno medicino operativnih strok ima predvidenih 25 postelj, vendar jih zaradi pomanjkanja kadra uporablja največ 19. Za 25 postelj bi potrebovali 125 diplomiranih zdravstvenikov ter 25 zdravnikov. Imajo 65 sester in šest rednih zdravnikov (ostali zdravniki se selijo med anestezijo in intenzivno enoto). Covid intenzivna enota ima v tem trenutku predvidenih 8 postelj, kar pa najbrž ne bo zadostovalo. Za pokrivanje teh osmih postelj bi potrebovali 40 diplomiranih zdravstvenikov in osem zdravnikov. Lastnega kadra nimajo. Imajo 18 sester, sposojenih z vseh oddelkov, od tega jih ima devet izkušnje v intenzivni enoti, druge ne. Zdravnike si vse sposojajo z Oddelka za anestezijo, le en od teh je bolj ali manj stalno v Covid EIT.

V UKC Ljubljana med pripravami na drugi val izobraževali specializante in specialiste

Nič kaj bolj optimistični niso v UKC Ljubljana. Tudi tam opozarjajo, da je pomanjkanje osebja zdravstvene nege znan in ključni problem že več let. "Usposabljanje zdravnika za samostojno delo v intenzivni terapiji traja od šest do osem let," poudarjajo. Vse to bi bilo treba še pravočasno predvideti.

So pa v UKC Ljubljana v zadnjih mesecih za pomoč pri delu v intezivni terapiji s kratkimi seminarji izobrazili 102 specializanta in specialista, kar pa žal ne omogoča samostojnega dela.