Cerar: Ne smemo posegati v ustavo, ker je politika v zadregi

Premier Borut Pahor bo v začetku septembra na izpraznjena ministrska mesta predlagal nove kandidate ter na predlog vezal zaupnico, to odločitev pa je danes podprla tudi Pahorjeva ministrska ekipa. V primeru izglasovane zaupnice pa se namerava premier z vsemi strankami dogovoriti za razpis predčasnih volitev.

Preostali ministri Pahorjeve vlade so namreč danes razpravljali o političnih razmerah v državi, saj se je po Pahorjevih besedah po odstopu ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal politična nestabilnost še poglobila. Kot je premier pojasnil na novinarski konferenci po seji vlade, so člani ministrske ekipe podprli njegovo odločitev o popolnitvi položajev v vladi ter vezavi zaupnice na to odločitev državnega zbora. Po Pahorjevem prepričanju je to najboljša izmed možnosti, ki jih Slovenija ima.

Predlog kandidatur naj bi sicer Pahor v DZ vložil v začetku septembra, poslanci pa naj bi o predlogu in s tem posledično o zaupnici vladi odločali v drugi polovici meseca. Glede iskanja kandidatov predsednik vlade pravi, da potrebuje določen čas za pogovor, a bo ekipo v kratkem sestavil ter na ta paket vezal zaupnico.

V primeru izglasovane zaupnice Pahor pričakuje, da bo vlada dobila dovolj politične avtoritete in legitimnosti, da bi se lahko brez poglobitve politične krize dogovorili za predčasne volitve. O načinu izvedbe predčasnih volitev pa se s koalicijskimi in opozicijskimi strankami ter pravnimi strokovnjaki še posvetujejo, pravi Pahor, ki dodaja, da so še najbližje ustavnemu zakonu, ki bi določal fiksen datum volitev v drugi polovici maja.

V istem ustavnem zakonu pa bi bila po Pahorjevih besedah prehodna določba, ki bi določala, da bi v tem mandatnem obdobju opravili volitve v mesecu, za katerega bi dosegli konsenz med političnimi strankami. "Ali je to konec ali v začetku prihodnjega leta," je dodal Pahor.

'Tako ustavno spremembo je treba temeljito premisliti'

Pravnik Miro Cerar je opozoril, da bi predlog za tako ustavno spremembo terjal temeljit razmislek strokovnjakov in DZ. Po njegovih ocenah pa bi bil predlog skrajno vprašljiv in nenavaden, ob čemer poudarja, da se ta hip še ne želi opredeliti do "take nenavadne in radikalne ideje".

Po Cerarjevih besedah je načelno sicer mogoče z ureditvijo v ustavi določiti obdobje v letu, ko se morajo izvesti volitve, vendar je "zelo vprašljivo, če bi lahko s prehodno ureditvijo posegli v sedanjo ureditev". Opozarja namreč, da imamo v ustavi že sedaj predvidene mehanizme, kako priti do predčasnih volitev, in "ni nobene potrebe, da bi zato sprejemali ustavni zakon".

Prav tako, dodaja Cerar, obstaja vprašanje, ali je to ustavno dopustno, čeprav se sedaj o tem ne želi izreči.

"Z ustavo se tukaj ne smemo šaliti. Seveda so možne spremembe, toda neke hitre improvizacije, ki bi služile samo trenutni situaciji, so popolnoma nesprejemljive," je odločen pravnik. Če obstajajo resni sistemski razlogi, da se v prihodnje ta ureditev spremeni, naj se po njegovih besedah spremeni po resnem premisleku, "ne pa da posegamo v ustavo zato, ker ima politika trenutno velike zadrege, pa jih ne želi rešiti po veljavni ureditvi, ki to omogoča".

"Reševanje aktualne politične krize z ustavnimi spremembami je resnično zelo vprašljivo, saj ustava ni sredstvo za reševanje aktualnih političnih situacij," še dodaja Cerar.

Po njegovem mnenju pa v primeru, da bo Pahor prejel zaupnico, ni nobene potrebe po predčasnih volitvah. Tedaj se mora "politika vprašati, kaj želi. Če bo podprla vlado, smo v položaju, ko bi bilo nenavadno, da bi želela na predčasne volitve".

Cerar je spomnil tudi, da za sprejem ustavnega zakona potrebujemo dvotretjinsko večino v parlamentu, za odločitev o tem, da gremo na predčasne volitve, pa po sedanji ureditvi potrebujemo le "voljo predsednika vlade in absolutno večino poslancev v parlamentu".

"Pazili bomo na ohranjanje in odpiranje delovnih mest"

Do predčasnih volitev pa bi vlada imela polne pristojnosti in kapacitete ter bi predlagala vse ukrepe, ki so potrebni, da Slovenija ostane "v okviru zdravega jedra evroskupine". Vsak premik na obrobje ali zdrs čez rob zdravega jedra skupine držav z evrom bi bilo za Slovenijo "dolgoročno zelo slabo, kratkoročno pa nerešljivo, razen s pomočjo drugih držav, kar bi pomenilo, da nismo več gospodarji svoje usode", meni Pahor.

Glavni ukrep vlade, s pomočjo katerega naj bi Slovenija ohranila svoj položaj, bo po besedah premierja železna fiskalna disciplina. Tako si bo vlada prizadevala spoštovati maastrichtske kriterije, tako glede proračunskega primanjkljaja kot javnega dolga. To pa bo državi tudi v primeru krepkejše upočasnitve gospodarske rasti omogočilo pripravo novega paketa fiskalnih spodbud zlasti za izvozni del gospodarstva.

"Hkrati pa bomo ponovili odločitev iz časa hude recesije leta 2009, da bomo pazili na ohranjanje in odpiranje delovnih mest," je poudaril Pahor. Ta odločitev je bila po njegovih besedah "ena najbolj pomembnih in dobrih odločitev" v letu 2009. Obenem pa je po ocenah Pahorja vladi uspelo ohraniti socialno varnost velike večine ljudi ter zadržati nizko stopnjo socialne neenakosti.

Dolgoročno sicer tako visoke socialne povezanosti ni mogoče vzdržati brez povečane konkurenčnosti, meni Pahor, in ravno to bo ena od glavnih nalog vlade, če ji DZ podeli zaupnico.

Napovedi hitre rasti za leto 2012 so bile preuranjene, je še opozoril predsednik vlade in izrazil prepričanje, da je treba oživiti delo krizne skupine ministrov. Nemško gospodarstvo se ohlaja, francosko stagnira. Kot je po pogovorih s strokovnjaki ocenil Pahor, se bo recesiji sicer morda mogoče izogniti, a okrevanje bo bistveno šibkejše, kot si je vlada želela in predvidevala na začetku leta.

Ob tem je Pahor izrazil še mnenje, ki ga bo zastopal tudi v pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel prihodnji teden v Ljubljani, da se bodo države z evrom morale odločiti med dvema možnostma. Prva je tvegati dodaten del suverenosti v zameno za učinkovitejšo in uspešnejšo evroskupino in EU. Druga možnost pa je nazadovanje, saj trenutna politična struktura ne omogoča učinkovitega odziva na razmere na finančnih trgih.

Pahor je ob tem obljubil, da bo vlada, če bo dobila zaupnico, še naprej sprejemala ukrepe, tudi tiste nepriljubljene. Eden od njih bo rebalans proračuna, katerega sprejetje bi bilo po njegovih besedah "pomembno sporočilo finančnim trgom, da Slovenija lahko sprejema tako pomembne akte".