Tudi Beblerjeva ni uspela

Poslanka Socialnih demokratov Darja Lavtižar Bebler na tajnem glasovanju ni dobila zadostne podpore za izvolitev na mesto podpredsednice državnega zbora. Za njeno imenovanje je namreč glasovalo le 37, proti pa 26 poslancev, medtem ko bi za imenovanje potrebovala vsaj 46 poslanskih glasov. Beblerjevo je po neizvolitvi Marka Pavlihe predlagala SD kot največja opozicijska poslanska skupina.

V poslanski skupini se še niso odločili, ali bodo tudi v tretje predlagali kandidata za podpredsedniški položaj v državnem zboru, ki jim pripada kot največji opozicijski poslanski skupini.

Vodja poslanske skupine Miran Potrč je izid glasovanja ocenil za sramotnega, z besedami, da "to ni poraz kandidatke, tudi ne Socialnih demokratov, pač pa državnega zbora". "To je sramota," je dejal.

Zavrnjena kandidatka je takšen izid pričakovala, saj bi morda lahko šlo tudi za stare zamere med nekdanjimi kolegi. Ali se bo vnovič potegovala za kandidaturo, pa ni želela napovedati.

Poslanci podprli ukinitev Kosove komisije

Poslanci in poslanke so se na današnji seji znova ukvarjali s protikorupcijsko komisijo. Socialni demokrati so namreč predlagali razveljavitev zakona o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, ki ukinja Kosovo komisijo, kar pa so poslanci zavrnili. Odločili so, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. To je bilo tudi pričakovati, saj sta vlada in poslanska večina vztrajali, da protikorupcijska komisija ni dovolj učinkovita.

V koalicijski SDS so prepričani, da je edini namen predloga ohranitev po njihovem mnenju neučinkovite komisije za preprečevanje korupcije ter njenega predsednika Draga Kosa. Poleg poslancev treh koalicijskih strank so proti predlogu SD glasovali tudi posamezni poslanci poslanske skupine NP, ki menijo, da bi predlog SD povzročil pravno praznino, in SNS.

Omenjeni zakon je državni zbor sprejel leta 2005 in z njim ukinil Kosovo komisijo. Takoj ko je bil potrjen, pa ga je skupina opozicijskih poslancev posredovala v presojo ustavnemu sodišču. To je ugotovilo, da so posamezne določbe neustavne, in odločilo, da se do njegove uskladitve z ustavo uporablja večina določb zakona o preprečevanju korupcije.

Posodobitev sodstva?

Državni zbor je brez razprave opravil drugo branje novele zakona o ustavnem sodišču, ki omejuje možnosti vlaganja ustavnih pritožb v manj pomembnih zadevah. Poslanke in poslanci so se opredelili tudi do novele zakona o pravdnem postopku, ki prinaša informatizacijo pravdnega postopka z uvedbo elektronskega poslovanja.

Ustavno sodišče je po besedah pravosodnega ministra Lovra Šturma začelo postajati neke vrste žrtev lastnega uspeha, saj se neprestano povečuje pripad zadev, predvsem s področja ustavnih pritožb z manj pomembnih pravnih področij. Preobremenjenost ustavnega sodišča pa povzroča zaostanke v reševanju vseh drugih zadev, ogroža varstvo pravice do sojenja v razumnem roku ter na ta način posredno ogroža tudi pravno, ekonomsko in socialno varnost, pravi Šturm.

Zato je ena najpomembnejših sprememb omejevanje možnosti vlaganja ustavnih pritožb v tako imenovanih bagatelnih zadevah, kot so spori majhne vrednosti po zakonu o pravdnem postopku, stroški postopka, motenje posesti in zadeve prekrškov. Novela dopušča izjemo v korist pritožnikov, saj bo v posebej utemeljenih primerih ustavno sodišče o pritožbah lahko vendarle odločalo.

Novela zakon dopolnjuje tudi v drugih delih, denimo v primeru, ko ustavnemu sodniku preneha mandat, ni pa bil pravočasno izvoljen drug ustavni sodnik. Predlagana novela tako ureja vprašanje začasnega nadaljevanja mandata sodnika ter uvaja sistem žreba. Omenjene spremembe bi morale po Šturmovih besedah pripomoči, da bo ustavno sodišče predvidoma do konca leta 2008 odpravilo večino sedanjih zaostankov.

E-pravosodje?

Cilj novele zakona o pravdnem postopku je informatizacija pravdnega postopka z uvedbo elektronskega poslovanja, je pojasnil Šturm. Ta informatizacija vključuje ne samo elektronske odločbe, elektronske vloge in elektronsko vročanje, ampak tudi možnost elektronskega vpogleda v stanje vlog v pravdnem postopku.

Z novelo se tako želi povečati učinkovitost delovanja civilnega sodstva in omogočiti popolno uresničitev že uvedene informatizacije izvršilnega postopka. Pri tem pa predlagane spremembe ne posegajo bistveno v sam koncept pravdnega postopka, je še pojasnil pravosodni minister.