Tržaška odvetniška pisarna Volli, ki zastopa varčevalce, je namreč zaprosila za preložitev obravnave, ker je nasprotna stran trdila, da ni pravočasno prejela obvestila o tožbi.
Po besedah zagovornikov hrvaških varčevalcev je prišlo do velike zamude pri izročitvi obvestila o tožbi NLB (če je tožena stranka iz tuje države, je časovni rok, ki ga določa italijanski zakon, 120 dni). Predstavnik varčevalcev Božidar Vukasović meni, da je do zamude prišlo, ker je slovenska politika zavlačevala z izročitvijo potrebne dokumentacije toženi stranki. Vukasović, ki, kot je povedal, predstavlja več kot 710 varčevalcev, ki terjajo dobrih deset milijonov evrov, je zaradi tega tudi napovedal ukrepe proti Sloveniji. Med drugim je omenil bojkot slovenskih izdelkov.
V Ljubljanski banki so povedali, da je odvetnik Volli zahteval čim hitrejšo obravnavo, dostava tožbe pa je v skladu z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Italijo zahtevala dalj časa. Tožbo bo sodnik, po mnenju Ljubljanske banke, zavrnil. Iz nje namreč ni jasno, kdo je v tožbi dolžnik in kdo bi moral tožbeni zahtevek izpolniti. Gre za ponovni poskus Vukasovića, da bi kaj izterjal od NLB, pri tem pa je pred istim sodiščem v zelo podobnem postopku prvo tožbo že izgubil, poudarjajo v Ljubljanski banki.
V NLB pa so ponovili svoje staro stališče. Poudarjajo, da je državni zbor julija 1994 sprejel ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da se na NLB prenese vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije, ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Te so ostale v "stari banki", t.j. Ljubljanski banki. NLB torej ni pravna naslednica pogodbenih razmerij Ljubljanske banke, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, poudarjajo v NLB.
