Trojni praznik Slovenije

Pred natanko 17 leti, 23. decembra 1990, so se volivke in volivci na plebiscitu odločili, da želijo živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan pozneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost.

Rojstvo slovenske ustave

Temelje parlamentarne ureditve države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno pa je 23. decembra 1991 postavila tedanja skupščina, ko je sprejela novo ustavo. S sprejemom prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti. Sprejetje ustave se je sicer sprva zavleklo zaradi priprav na osamosvojitev, nato zaradi agresije na Slovenijo, pozneje pa so k temu prispevala še ideološka razhajanja strank.

V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, praznujemo pa ga od leta 1997. Ustavno sodišče je dan ustavnosti obeležilo v četrtek s slavnostno sejo.

Delovanje slovenskega državnega zbora

Prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji so bile 6. decembra 1992, državni zbor pa se je konstituiral 23. decembra 1992. Na ta dan se je državni zbor na prvi seji konstituiral s potrditvijo mandatov in izvolitvijo vodstva, sprejel pa je tudi začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine France Bučar, prvi predsednik državnega zbora pa je postal Herman Rigelnik.

Dan samostojnosti in enotnosti so obeležili že v petek na državni proslavi v Cankarjevem domu, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. Praznik so počastili tudi poslanci s slavnostno sejo, ki je bila hkrati namenjena obeležitvi 15-letnice državnega zbora. Zbrali so se tudi vsi poslanci prvega sklica državnega zbora, predsednik DZ France Cukjati pa je podelil spominske plakete vsem dosedanjim predsednikom državnega zbora ter poslancem, ki so bili v DZ izvoljeni v vseh štirih mandatih.

Plakete so prejeli predsednik nekdanje skupščine France Bučar, ki je skupščino vodil med letoma 1990 in 1992, ter dosedanji predsedniki DZ Herman Rigelnik (1992 do 1994), Jožef Školč (1994 do 1996), Janez Podobnik (1996 do 2000), Borut Pahor (2000 do 2004) in Franc Feri Horvat (2004).

Poslanci, ki so bili na funkcijo izvoljeni v vseh mandatih, pa so Anton Anderlič (LDS), Roberto Battelli (italijanska narodna skupnost), Geza Džuban (LDS), Franc Feri Horvat (SD), Janez Janša (SDS), Zmago Jelinčič (SNS), Miran Jerič (LDS), Rudolf Moge (LDS), Miran Potrč (SD), Maria Pozsonec (madžarska narodna skupnost) in Jožef Školč (LDS).