O svojem novem delu Kumer pravi: ''Naj se vse še tako slabo obrne, nikoli ne veš, če ni za kaj drugega - dobro!'' Trojka, trojkica ni njegovo prvo gledališko besedilo. Leta 1966 je po pripovedovanju ljudi s Kozjanskega in gradivu iz časnikov napisal igro Razbojnik Guzej in jo na celjskem Delavskem odru sam zrežiral. Pri predstavi je sodelovalo več kot trideset nastopajočih.
Dramsko dogajanje Trojke, trojkice je postavljeno v podjetje za izdelavo damskega perila, katerega direktor se odloči, da bo obrat reorganiziral. To ogrozi najnižja delovna mesta. Da bi izsilili preklic sporne odločitve, prizadeti naredijo načrt, kako direktorja odžagati; najlažje bi bilo, če bi mu naprtili gospodarski prekršek ali kak sramoten greh. Pri tem sprožajo in se zapletajo v polresnice, namigovanja, prikrivanja, kar povzroči niz nesporazumov, preobratov in smešnih situacij.
Kumer je črpal iz pripovedovanj ljudi iz različnih okolij, ''ki so kar klicala po tem, da bi jih zapisal,'' a so morala počakati, da je avtor - zdaj tudi sam zasebnik, lastnik podjetja - našel čas za zapisovanje iskrivega ljudskega humorja. Ustvarjalci bi si želeli s Trojko požeti toliko uspeha, kot ga je doživela njihova prejšnja uprizoritev, prav tako komedija Maček v žaklju.
