Trobec Bučanova se je odpovedala nadomestilu za plačo

Nekdanja ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan je mandatno-volilni komisiji državnega zbora sporočila, da se odpoveduje pravici do nadomestila plače.

Kot je zapisala v dopisu komisiji, je ob zaprosilu za nadomestilo plače izhajala iz dejstva, da v času imenovanja za državno sekretarko v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, torej ob nastopu svoje prve politične funkcije, z ministrstvom za pravosodje ni imela sklenjenega sporazuma v smislu 152. b člena zakona o javnih uslužbencih, ki bi ji omogočil – po prenehanju politične funkcije – vrnitev na prejšnje uradniško delovno mesto na omenjenem ministrstvu.

"Zaradi navedenega in zaradi dejstva, da sem opravljala dve politični funkciji, torej ni zakonitih pogojev niti za moje zaprosilo niti za ponudbo ministra za pravosodje (prek medijev), da brez predhodnega javnega razpisa zaprosim za zaposlitev na ministrstvu za pravosodje," je zapisala.

Ne glede na navedeno pa se odpoveduje pravici do nadomestila plače, je še dodala.

Kot je znano, je Trobec Bučanova odstopila z ministrskega mesta po treh mesecih ministrovanja in nato zaprosila za nadomestilo plače. Vodja mandatno-volilne komisije državnega zbora Bojan Kontič ji je nadomestilo odobril.

Pravosodni minister Aleš Zalar je nato izjavil, da imajo na ministrstvu za pravosodje primerno delovno mesto zanjo in da do nadomestila ni upravičena, če se bo odločila, da službe ne sprejme.

Kaj pravijo na pravosodnem ministrstvu?

Na ministrstvu za pravosodje smo povprašali, ali držijo trditve Trobec Bučanove, da bi bilo nezakonito, če bi se zaposlila brez javnega razpisa. 

Pojasnili so nam, da ''zakon o poslancih daje pravico bivšemu funkcionarju, da se vrne na delo, ki ga je opravljal''. Za realizacijo te pravice po njihovih zagotovilih ni potreben postopek javnega razpisa, javne objave ali natečaja. ''Zakon o javnih uslužbencih določa, da se postopek za novo zaposlitev uradnika izvaja kot javni natečaj, kar je v skladu s 122. členom Ustave RS, ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Glede na to, da že ustava dopušča izjemo, je torej treba kot to izjemo šteti določbo zakona o poslancih, ki funkcionarju omogoča vrnitev.''

Na vprašanje, zakaj ministrstvo s Trobec Bučanovo ni želelo skleniti sporazuma, na katerega se ona sklicuje in ki bi ji po njenem prepričanju omogočal vrnitev na prejšnje delovno mesto, ministrstvo odgovarja, da ima Bučanova zakonsko pravico vrniti se na delovno mesto državne sekretarke, če si to želi. ''Dejstvo, da je oseba menjala funkcijo državnega sekretarja z ministrsko, po naši oceni ni ključnega pomena, saj zakonodaja za primer prenehanja obeh funkcij (državnega sekretarja in ministrske) zagotavlja enako pravico, torej pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto. Ob tem verjetno ni mogoče spregledati dejstva, da funkcija državnega sekretarja ni 'delovno mesto', ampak funkcija, ki je časovno omejena. Za poklicne funkcije ima zakon o poslancih posebno določbo, ki bivšemu ministru ali državnemu sekretarju zagotavlja pravico do vrnitve na tako funkcijo.''

Pravosodno ministrstvo tudi poudarja, da Trobec Bučanova pri odhodu na mesto ministrice ni menjala delodajalca, saj je ta v obeh primerih Republika Slovenija. ''Nastop funkcije v 91. členu ZJU ni naveden kot razlog za razrešitev uradniškega naziva, prav tako nastop funkcije ni pomenil prenehanja delovnega razmerja, saj je delodajalec v državnih organih Republika Slovenija. Upoštevaje navedeno torej za vrnitev ni potreben postopek izbire.''

'Pametna in odgovorna odločitev'

Vodja poslancev SD Dušan Kumer o odločitvi Trobec Bučanove pravi, da je to "edino racionalno, pametno in odgovorno dejanje, če misli ostati v očeh slovenske javnosti kot ministrica, ki je ravnala etično". Poslanci v SD so že pred časom pripravili predloge, ki naj bi bili sestavni del razprave o tem zakonu, ko ga bo ministrstvo predlagalo. Med njimi je bil tudi ta, da bi vsak poslanec, ne glede na trajanje njegovega mandata, imel tri mesece nadomestila, nato pa za vsako leto opravljanja poslanske funkcije še mesec dni, največ pa 12 mesecev.

Odločitev je "edina pravilna, sicer bi bilo treba preveriti upravičenost do prejemanja tega nadomestila, glede na to, da je bilo v javnosti s strani ministra za pravosodje jasno rečeno, da jo delovno mesto na ministrstvu čaka", pravi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik.

Vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec bi na njenem mestu pisno od pravosodnega ministra zahteval sklep, na podlagi katerega lahko nastopi službo na pravosodnem ministrstvu, da je tisto, kar ponuja prek medijev, res pravno veljavno in pravilno. Kot poudarja, je pravica do nadomestila zakonsko dopustna, zakon pa je tudi ne pogojuje s tem, koliko časa je bil nekdo minister.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je opozoril, da so bile stvari tudi iz pravnega vidika nejasne, saj se ni vedelo, ali Trobec Bučanovo dejansko čaka služba na pravosodnem ministrstvu. Sicer pa je vesel odločitve nekdanje ministrice. Podobno kot je visok standard politične prakse postavil že nekdanji minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš s svojim odstopom, je Trobec Bučanova po njegovem podobno postavila nov standard glede prejemanja nadomestil.

"Zakon je jasen, DeSUS pa se hoče na ta način pokazati kot ljudem blizu. Propagandna fora, ki pa nima nobenega realnega efekta na finančno stanje v državi," pa meni prvak SNS Zmago Jelinčič.

Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri odločitev pozdravlja kot pravilno in ustrezno dejanje. Meni, da bi se pri institutu nadomestila morali pogovoriti najprej o preprečevanju zlorab, nato pa tudi o samih kriterijih za priznanje nadomestila. Kot je dejal, bi morali razmišljati o nekaterih omejitvah, denimo ko gre za prostovoljni odstop. Upoštevati bi kazalo, koliko časa je nekdo delal, absolutno bi morali rezati dodatke, kot je regres.

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic odločitev označuje kot "pravilno, moralno in pošteno". Prepričan je, da če si "tri mesece na funkciji, ne moreš pričakovati nadomestila za eno leto, zadeve morajo biti sorazmerne".

Tudi v SDS so zapisali, da ne bi bilo odveč, če bi vlada radikalno posegla še v privilegije oz. nadomestila po izteku mandatov managerjev v podjetjih, v katerih ima država vsaj kontrolni delež, pa v tihe lastnike tihih družb, ki preusmerjajo javni denar v zasebne žepe, v petinsko delo funkcionarjev, itd. Vladi in koaliciji predlagajo, naj se, če že razmišljata o privilegijih poslancev, tega lotita radikalno: funkcionar bi nadomestilo prejemal le še en mesec po izteku mandata.