Slovenija

Trije vročinski valovi, tropska noč na 1000 metrih, snežinke in megla

Ljubljana, 27. 07. 2023 21.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Črta pod minulimi tedni letošnjega poletja je vse prej kot ravna premica. V letošnjem letu je Agencija RS za okolje (Arso) na večini meteoroloških postaj zaznala tri vročinske valove, bilo je tudi kar nekaj tropskih noči, celo na 1000 metrih nadmorske višine. Po drugi strani je bil julij v večjem delu države do zdaj izjemno namočen, trenutna ohladitev pa je visokogorju prinesla kar snežinke, Ljubljanski kotlini in okolici Novega mesta tudi meglo.

V četrtek smo se zbudili v precej sveže julijsko jutro, najnižja izmerjena temperatura zraka do 8. ure je bila -0,6 stopinje Celzija na Kredarici, najvišja pa 15,2 stopinje Celzija na postaji Koper Kapitanija, je sporočil Arso. V Ljubljanski kotlini in v okolici Novega mesta se je pojavila tudi megla, dodajajo.  

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V letošnjem letu so na večini meteoroloških postaj beležili tri vročinske valove. Prvi vročinski val so zaznali v drugi polovici junija in je trajal nekje od tri do šest dni. Naslednji se je nato začel v prvi tretjini julija in so ga za kakšen dan ali dva prekinile različne hladne fronte, ki so prinesle kratkotrajno ohladitev skupaj s plohami in nevihtami. Brez teh prekinitev bi lahko beležili daljši vročinski val.

Najdaljši je bil v Kopru na postaji Markovec, kjer je trajal kar 13 dni, od 9. do 21. julija.

Vročinski val
Vročinski val FOTO: Bobo

Ob vročinskih valovih je bilo tudi kar nekaj tropskih noči, ko se najnižja temperature ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Največ takšnih noči so zabeležili na Primorskem, še posebej v Slovenski Istri. V Kopru jih je bilo 25.

"Kar nekaj tropskih noči po navadi zabeležimo v termalnem pasu. To je pas, ki je nekoliko dvignjen od dolin, kjer se ne čuti vpliv temperaturnega obrata. Med takšne kraje sodijo na primer postaje v Jeruzalemu, na Hočkem Pohorju in Topolu pri Medvodah. Tropsko noč pa smo zabeležili tudi višje, in sicer na okoli 1000 metrih nadmorske višine, kamor sodijo Slavnik, Miklavž na Gorjancih in Lisca," pojasnjujejo na Arsu.

Poletno kolesarjenje
Poletno kolesarjenje FOTO: Bobo

Ohladitev pa ni prinesla zgolj številnih neurij, s katerimi smo se spopadali v preteklih dneh, ampak tudi nekaj snežink v visokogorju. Kamera na Kredarici je v sredo posnela kratkotrajno snežno ploho, v četrtek je temperatura zdrsnila pod ledišče.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Julij je bil do zdaj sicer izjemno namočen v večjem delu države. Več kot 300 mm dežja je padlo predvsem ponekod v severni polovici Slovenije. Približno povprečno namočeno pa je bilo do zdaj predvsem ob morju ter ponekod na Krasu in v Vipavski dolini.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

EU Dig. Cenzura
28. 07. 2023 14.20
+1
Ali že kej globalno vre?
Zmaga Moke
28. 07. 2023 13.03
+8
32 stopinj ni vročinski val. Je normalno vreme za Julij.
Bikoborec
28. 07. 2023 10.54
+1
Vali al valovi?
Zelenadezela1
28. 07. 2023 10.25
+3
Kako to???? A niso prav vceraj rekli da je rekord?? Da v 120 tisoc letih ni bilo tako vroce na celi zemlji :D ajaaaaa
sevenup
28. 07. 2023 10.07
+2
Ma imamo vse. Ni da ni. Nismo kar tako.
Skunk Works
27. 07. 2023 21.52
+2
Nisem nek teoretik zarot, še daleč manj verjamem v zeleni nateg oziroma zeleni prehod, mi je pa jasno nekaj. Takole po domače. Če posekamo en hektar gozda in ga spremenimo v travnik ali njivo, se spremeni mikroklima. Če ta en hektar zasfaltiramo ali zbetoniramo se spremeni še bolj. Sedaj to pomnožimo z več milijardami hektarov, ki jih je človek spremenil po svetu in dobimo površine skoraj v velikosti manjših kontinentov ali večjih držav, ki smo jim spremenili vpojnost in odbojnost celega spektra sončnega sevanja, vodne pare prašnih delcev, upor na zračne tokove in vetrove, in vsega ostalega, kar sploh še vse ne razumemo, kako potem vse skupaj v globalnih in lokalnih sistemih deluje in kakšen medsebojni vpliv ima. Tukaj smo vsekakor sprožili določene spremembe. Poglejte samo google earth in zumirajte okoli velikih jezerv S Ameriki. Sami kvadrati milja x milja v smeri sever jug preko pol kontinenta. Neverjetno, kakšnih razsežnih posegov preko kontinentov je zmožen človek. Tam kjer so bili nekoč gozdovi, mokrišča, sedaj pa umetna polja, ceste mesta, na tisoče, desettisoče km2 betona in asfalta, potem spet umetna kmetijska krajina in tako spremenjeno pol kontinenta. Posekali smo verjetno dosti preko polovice gozdov ki so nekdaj obstajali. In tako po celem planetu, po kopnem seveda. In potem vsak dan na stotine in stotine milijonov avtov, letal, ladij kaminonov, stavb, tovarn, ki se ogrevajo in hladijo, nonstop, kot nekakšen večni tekoči trak, ki se nikoli ne usatvi. Nihče me ne bo prepričal, da to ni na nek način spremenilo tudi podnebja. In znanost še sploh ne razume vse te kompleksnosti. Pa pustimo sedaj CO2. Enostavno preveč nas je in preveč smo posegali naravo, da se ne bi nič poznalo. Koliko in kako se to pozna, pa je druga zgodba, ki je za zdaj znanost še ne zmore razumeti v celotnem obsegu. Vidimo pa, da nas nekaj vedno bolj tepe po glavi.
Puško v koruzo
27. 07. 2023 21.59
+10
Ni nas preveč. Stopi ven in videl boš da smo samo skoncentrirani. Če hodiš ali ise pelješ po zemlji boš videl, da se boš vozil in vozil pa nikjer nikogar.
Jak Tobim
28. 07. 2023 08.30
+2
mikica247 - to je seveda zeloslabo in slabovidno. skoncentrirani smo v nevzdržnih megalopolisih, kjer se niti slučajno ne da živeti in ljudje (to je čista biologija) bežijo dnevno tja, kjer jih nikoli ne bi smelo biti. tako imamo mega turizem, ki je daleč, daleč najhujši ubijalec vsega kar je živo in ni človek, v vseh še tako skritih kotičkih planeta. absolutno je trditev, da nas je preveč ena in edina resnica, ki vse boli. boli prav vse, ker je razmnoževalni nagon tisti, ki ne dovoli razumu videti resnice. kontrola rodnosti pomeni pšreživetje še koga razen nas na planetu. to se seveda ne bo zgodilo saj se vsak trenutek na planetu rodita dva človeka na enega umrlega. še zmeraj se eksplozivno razmn ožujemo, čeprav nas je že toliko, da smo pošastno poklali vse kar je imelo pravico sobivati z nami. da o onesnaženju niti ne pridigam. kataastrofalna in hudo ozkogleda zapisana misel.
Decolo
28. 07. 2023 09.36
-2
Bi rekel, da je bilo mišljeno bolj kot, da je naš vpliv na okolje za prostor na zemlji enostavno prevelik. Kot si omenila stopi ven in boš videla vpliv človeka kamorkoli greš, tudi če greš v najbolj nedostopne kraje. Meni se zdi dobra primerjava človeštva z kakšno algo v jezeru...če se preveč razraste pomori večino organizmov pa še sebe skoraj uniči. Zleni prehod je dobra ideja, na žalost pa kot vse ideje zlahka podleže pohlepu / kapitalizmu. Najbolj žalostno je ker mislim, da vsi vidimo možnost in dobre ideje, da se rešimo trpljenja, ki ga tako ravnanje prinaša, a hkrati nismo zmožni preseči svojih osnovnih instinktov, ki nas v temu primeru ubijajo :(... ko že filozofiramo...