Takšen sklep, da torej vsi ostali predlogi za preoblikovanje občin ne zadostujejo zakonskim pogojem, je DZ sprejel z 42 glasovi "za" in 17 "proti".
Po končanem odločanju o dopolnilih k sklepu o predlogih za preoblikovanje občin so poslanke in poslanci prešli na odločanje o odlokih za razpis posvetovalnih referendumov, a se je zataknilo že v prvem primeru pri razpisu referenduma za Bizeljsko, saj parlamentarna večina njegovega razpisa ni podprla (za 26, proti 36).
Nove občine zagovarjajo predvsem v opoziciji
Poslanke in poslanci, predvsem tisti iz opozicijskih vrst, so v okviru odločanja o skoraj 50 vloženih dopolnilih k predlogu sklepa za nadaljevanje postopka za ustanovitev novih občin in določitev njihovih območij - veliko večino dopolnil so predlagali poslanci iz koalicije Slovenija - tudi tokrat opozarjali na ustavno pravico državljank in državljanov, da se o svoji volji izrečejo na posvetovalnih referendumih.
Pričakovano se je zataknilo že pri prvem dopolnilu opozicijskih poslanskih skupin SDS in NSi o predlogu za ustanovitev občine Gorje na območju 13 naselij, kjer živi 2909 prebivalcev. Vlada je takšen predlog zavrnila z utemeljitvijo, da ni nobenih razlogov za odstopanje od pogoja o številu prebivalcev, saj nova občina ne bi bila sposobna zadovoljevati potreb in interesov svojih prebivalcev.
Kot je navzočim skušala pojasniti državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Astrid Prašnikar, bo vlada vztrajala pri svojih obrazložitvah prav pri vsakem predlogu za nove občine oziroma nobenega ne podpira. "Vlada je svoje mnenje pripravila na osnovi natančne preučitve, poleg tega pa je tudi dolžna poskrbeti, da bi morebitne nove občine lahko izpolnjevale predpisane javne naloge in v svojem okolju zagotavljale prebivalcem pravico do lokalne samouprave," je poudarila Prašnikarjeva. Dodala je še, da večje število občin nikakor ne pomeni tudi večje pravice do lokalne samouprave. Po skoraj dveurni razpravi je poslanska večina s 35 glasovi proti 31 (68 navzočih) zavrnila amandma za ustanovitev nove občine Gorje.
Takšno stališče je podprla tudi Tina Bitenc Pengov iz parlamentarnega sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki se je dotaknila zlasti sklicevanja poslancev na ustavo. "Ustava govori le o tem, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava in nič več." Na podlagi veljavne ustave ne moremo govoriti o pravici do občin, je opozarjala. Eden od temeljnih kamnov ustanavljanja občin je, da se ugotovi volja ljudi na določenem območju, vendar pa mora biti vsaka občina sposobna samostojno urejati svoje pristojnosti.
Izmed koalicijskih poslancev je bil do vladnega mnenja najbolj kritičen Janez Podobnik, ki je pristop vlade ocenil kot "paradoksalen". Po njegovih besedah je treba omogočiti izvedbo referendumov povsod, kjer je bila izražena takšna volja. Dodal je še, da število prebivalcev nikakor ne bi smelo biti ključni kriterij, saj zakon o lokalni samoupravi dopušča tudi izjeme. Podobnik je državni sekretarki Prašnikarjevi celo očital, da je "padla v neprijetno situacijo, ki ji ni kos", ter napovedal, da bo prav zaradi njenega neprepričljivega nastopa in nejasnih argumentov glasoval za vsa dopolnila. Na slednje se je odzval Tone Anderlič in od Podobnika zahteval, naj se državni sekretarki nemudoma opraviči za "žaljivke".
Opozicija nasprotuje razlagam vlade
Državni zbor nima pravice, da bi prebivalcem odrekel omenjeno možnost in s tem prekinil postopek ter preprečil vse nadaljnje aktivnosti za ustanavljanje novih občin, je še pred odločanjem o prvem dopolnilu opozarjal Janez Janša. Po njegovih besedah bi bilo v nasprotju z duhom ustave, če bi zakonodajalec kar naenkrat spremenil svojo prakso in državljanom odrekel dosedanjo pravico, saj bi jih s tem postavil v izrazito neenakopraven položaj.
V preteklih dveh mandatih je namreč državni zbor upošteval določene izjeme in podprl ustanovitev občin tudi na območjih, kjer ni bilo zadoščeno zakonskemu pogoju o minimalnem številu prebivalcev. V Sloveniji je skoraj polovica takšnih občin z manj kot 5000 prebivalci. Janša je še menil, da gre za dolgotrajno razpravo v državnem zboru o tem vprašanju pravzaprav kriviti vlado, saj je ta pripravila zelo pavšalna stališča, predvsem pa ni prisluhnila argumentom pobudnikov. S svojim strankarskim kolegom sta se med drugimi strinjala Pavle Rupar, ki mu mnenje vlade ne zadošča, in Franc Pukšič, ki je napovedal podporo vsem vloženim amandmajem.
Jožef Bernik pa se je odzval na izvajanje predstavnice sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter jo povprašal, koga pravzaprav zastopa. "Je to morda koalicija ali celoten državni zbor," je med drugim zanimalo Bernika. Samostojni poslanec Franc Čebulj je poudaril, da se bo danes zgodila politična, ne pa zgolj strokovna odločitev. "Vsa ta prerekanja in napenjanje mišic ter različne žalitve so zgolj posledica neustreznosti zakona o lokalni samoupravi," je dejal Čebulj in napovedal, da bo glasoval za nove občine.
Odbor za parlamentarno politiko o Schüsslovem obisku
Člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko so na vlado naslovili več vprašanj o sredinem obisku avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v Ljubljani, o položaju Slovencev v Italiji in uresničevanju maloobmejnega sporazuma s Hrvaško, posebej glede ribolova.
Državni sekretar zunanjega ministrstva Iztok Simoniti je na vprašanje, ali gre pričakovati spoštovanje odločbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem, odgovoril, da je slovenska stran dobila zagotovilo o tem. Schüssel po Simonitijevih besedah meni, da bi lahko odločbo začeli uresničevati do konca leta.
Državni sekretar Simoniti je v zvezi z obiskom avstrijskega kanclerja poslancem predstavil tudi odgovor slovenske strani na vprašanja Dunaja o denacionalizacijskih postopkih. Schüsslu so povedali, da bo Slovenija uresničevala svojo zakonodajo in odločbe ustavnega sodišča na tem področju. Predstavili so mu tudi prve podatke o tem, kako potekajo omenjeni postopki, obenem pa dali vedeti, da je to slovenska notranja zadeva in da bo postopke izpeljala sodna veja oblasti, izvršna oblast pa se vanje ne sme vmešavati.
Na vprašanje Zmaga Jelinčiča, ali je bilo govora tudi o vračanju premoženja rodbini Born, je Simoniti odvrnil, da posameznih imen niso omenjali. Na izraženo začudenje in skrb nekaterih članov odbora, da mora Slovenija severni sosedi "poročati" o notranjih zadevah, kot so postopki denacionalizacije, pa je državni podsekretar Peter Bekeš odvrnil, da Sloveniji tega ni treba, saj je suverena država. Ocenjujejo pa, da je zadevo smiselno pojasnjevati in opozoriti na dejstva, saj je stvari, ki so potencialni vir sporov, bolje razčistiti. Slovenija glede denacionalizacije nima česa skrivati, v svojih stališčih je trdna in ne vidi razloga, da Avstrije o tem ne bi obveščala. Nikakor pa ne gre za poročanje ali celo za zagovor, gre za enakopraven odnos, je zatrdil Bekeš.
O odnosih z Italijo in Madžarsko
Državna sekretarka Magdalena Tovornik je na vprašanje poslanca Jožeta Avšiča o odločitvi tržaškega sodišča v zvezi z odlokom italijanskega notranjega ministra o enojezičnih osebnih izkaznicah potrdila, da je sodišče za tri mesece zamrznilo izvajanje odloka. V tem času bo podrobno preučilo njegovo vsebino, po mnenju Tovornikove pa italijanska pravna veja "ne bi smela imeti problemov pri razlagi", da odlok zmanjšuje že pridobljene pravice manjšine, to pa je v nasprotju z mednarodnimi dokumenti in z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji. Ljubljana opaža, da bo skušala sedanja italijanska vlada zmanjševati pridobljene pravice, zato si po besedah Tovornikove prizadeva, da bi zaščitni zakon čimprej začeli uresničevati.
Državna sekretarka je zavrnila kritiko poslanca Jelinčiča, da vlada ne stori ničesar za zaščito slovenskega zaselka Jeremitišče pri Gorici, kjer tamkajšnje oblasti načrtujejo gradnjo terminala za tovornjake. Strinjala se je, da gre pri omenjenih načrtih za poseg v prostor, kjer strnjeno živi slovenska manjšina, to pa pomeni kršenje evropskih konvencij o manjšinah in zaščitnega zakona. Zatrdila je, da je vlada pri italijanski strani glede tega že večkrat ostro protestirala in da zadeve podrobno spremlja.
Predsednika odbora Jelka Kacina je zanimalo mnenje vlade o madžarskem zakonu o Madžarih v sosednjih državah. Posebej je opozoril, da je slovaški parlament prepovedal izvajanje tega zakona na Slovaškem. Tovornikova je odgovorila, da je vlada pripravila poročilo o tem zakonu in ga že poslala v DZ. Sicer pa nameravajo, potem ko bodo v slovenščino prevedeni še vsi podzakonski akti, oblikovati poročilo o tem, kako zakon posega (ali pa tudi ne) v slovensko zakonodajo, predvsem v delu, ki govori o izdajanju osebnih izkaznic Madžarom v sosednjih državah Madžarske. Tovornikova je še spomnila, da bo morala Budimpešta z vstopom v EU ta zakon odpraviti.
