Temperatura pred predsedniškimi volitvami vse bolj narašča. Tri tedne pred Martinovo nedeljo bi največ glasov dobil sedanji predsednik države Danilo Türk, za katerega bi glasovalo 46,5 odstotka vprašanih, za Boruta Pahorja 23 odstotkov, Milan Zver bi dobil dobrih 20 odstotkov glasov. Več kot 10 odstotkov vprašanih pa še ne ve, za koga bi glasovalo. A če bi upoštevali preference slednjih, bi se lahko zgodilo, da bi Türk za las zmago odnesel že v prvem krogu.
Kljub temu pa volitve še niso odločene. Soočenja, ki so najmočnejše politično orožje Boruta Pahorja – spomnimo se samo parlamentarnih volitev, ko je s televizijskimi nastopi stranko dvignil z dna – šele prihajajo.
Do takrat pa vsi trije kandidati izkoriščajo vsak trenutek za pridobivanje naklonjenosti potencialnih volivcev.
Potem ko je pred medijskimi objektivi testiral že 41 poklicev, se je predsedniški kandidat Pahor skupaj s strankarskimi podporniki tokrat lotil delovne brigade, kot je imenoval prostovoljsko urejanje okolice celjskega materinskega doma. Kot je povedal Pahor, se tega niso lotili iz nostalgije, ampak so želeli obuditi nekaj, kar bi pri ljudeh zbudilo solidarnost.
Pahorjev protikandidat Milan Zver je v Šenčurju s slavnimi športniki igral dobrodelno košarko, za zbiranje denarja za paralizirano Ines. "Ne da se izogniti političnemu imenu vsega, kar počnemo v času volilne kampanje, neverodostojno bi bilo, če bi rekli, da se na ta način, kot je zdaj, kampanje ne dela," je priznal.
Se pa zdaj začenja še druga etapa kampanje – medijska soočenja kandidatov. Tokrat bomo priča besednim spopadom izključno znanih obrazov, nihče od napovedanih novincev namreč ni zbral dovolj podpisov za vložitev kandidature. Aktualnega predsednika to ne vznemirja. "Jaz svojo kandidaturo štejem kot kandidaturo enega od novejših obrazov," je povedal, današnjo nedeljo pa je preživel z borci NOB na praznovanju občinskega praznika na Vaneči v Prekmurju. Da bi se poslužil kakšnega novega pristopa h kampanji, ki bi presegal zgolj obisk stotine vaških veselic, pa ni verjetno. "Presenečenja so vedno možna, ampak jaz ne planiram in ne predvidevam nič posebnega, mislim, da ljudje že razumejo naravo in vrednost moje kampanje in me podpirajo in jaz sem zelo, zelo samozavesten," pravi.
Javnomnenjska raziskava Vox populi je sicer merila tudi naklonjenost volivcev do političnih strank. Največja vladna stranka je po predstavljenih še ostrejših varčevalnih rezih padla za skoraj 5 odstotnih točk, z 12,5 odstotka podpore je pristala na tretjem mestu, pred njo sta SD, ki bi dobila 13,9 odstotka glasov, vodi pa Pozitivna Slovenija s 15,6 odstotka. Vladno stiskanje pasu je očitno zasenčilo policijske preiskave pri šefu Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviču.
Ostale stranke so daleč zadaj. Slovenska ljudska stranka je na četrtem mestu z dobrimi tremi odstotki glasov, sledi NSi z dvema in pol, Državljanska lista z 2,3 in Desus z 1,9 odstotka.
KOMENTARJI (1027)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.