'Imamo različna mnenja'

Sklica izrednega vrha koalicije, na kateri bi razpravljali o pristojnostih premierovega posebnega odposlanca Dimitrija Rupla, v LDS ne bodo zahtevali. Predsednica LDS Katarina Kresal pa, kot je povedala med sejo sveta stranke, pričakuje, da se bodo predsedniki koalicijskih strank o tem pogovorili na sredinem skupnem sestanku.

Kresalova je v izjavi za medije ponovila, da v LDS ne oporekajo pravici predsednika vlade Boruta Pahorja, da imenuje svoje svetovalce. Imajo pa resne pomisleke do Ruplove poti v Rim z namenom reševanja manjšinske problematike. Rupel se namreč po besedah Kresalove v času svojega ministrovanja ni izkazal kot "človek z nekim posebnim posluhom za ta problem".

Poleg tega se je pokazalo, da je Ruplov delokrog "zamegljen" in da prihaja do križanja pristojnosti tako z ministrom za Slovence po svetu kot zunanjim ministrom, opozarja Kresalova. Zato so v LDS želeli predlagati, da bi se o tem problemu dogovorili na ravni predsednikov strank.

Kresalova tako pričakuje, da bodo vsi štirje predsedniki koalicijskih strank o tem spregovorili na sredinem skupnem sestanku. Predsednica LDS želi, da bi se poglobljeno pogovorili, kaj konkretno naj bi bile naloge posebnega odposlanca, ter se dogovorili, "kakšna bodo pravila igre, po katerih bo peljala ta vlada naslednja štiri leta".

Predsednica LDS tudi zavrača namige o izrednem stanju v koaliciji. "Smo demokratična koalicija, ki dopušča različna mnenja in kritike, to ji celo štejem v prednost v primerjavi s prejšnjo koalicijo," pravi. Zdi se ji edino pošteno, da, kadar menijo, da so določene odločitve problematične, to nemudoma povejo svojim koalicijskim partnerjem.

Pahor: Vem, da sem se prav odločil

Pahor je danes zatrdil, da vlada deluje nemoteno in se posveča vprašanjem gospodarske krize. "Kdor sprejme tako odločitev, mora biti v razloge zanjo prepričan. Jaz sem jo sprejel, zavedajoč se vseh posledic, ki jih bo to imelo in me vse to, kar se dogaja, ne preseneča," je dejal Pahor.

Kot je povedal Pahor, razume razloge za nezadovoljstvo tistih, ki mislijo drugače. "Vem pa, zakaj sem se tako odločil in vem, da sem se prav – zato lahko tudi mirno zaspim in se zbudim z novim upanjem, da bo dan prinesel dobre rešitve za glavni problem, s katerim se soočamo, za reševanje gospodarske krize," je glede odločitve za Ruplovo imenovanje dejal Pahor. Po njegovih besedah bi ga namreč "negodovanje javnosti že povozilo, če te odločitve ne bi sprejel z dobrimi razlogi".

Golobič: Rubikon ni bil prestopljen

Predsednik Zaresa Gregor Golobič je glede napovedi Kresalove, da stranka razmišlja o zahtevi za izredni vrh koalicije, dejal, da takšnega razmišljanja ne gre "dramatizirati". Z imenovanjem Rupla za premierjevega odposlanca po njegovem mnenju rubikon še ni bil prestopljen. Tako meni, da trenj v koaliciji ni. Ni dvomov, kdo je zunanji minister, zato je vse v redu, je dejal.

Žnidaršič: Rupel ni branil naših interesov

''Imenovanje Rupla je bila slaba odločitev in se z njo ne strinjam! Je pa to suverena odločitev predsednika vlade, ki nosi tudi odgovornost in posledice,'' je sporočil vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič. ''Kar zadeva Ruplov obisk v Rimu pa mislim, da se uresničuje moja pripomba o "rezervnem" zunanjem ministru. Vsebinsko pa je poteza v tej misiji cinizem brez primere, saj Rupel v odnosu do Italije praviloma ni branil naših interesov ali interesov manjšine! Ko je Silvio Berlusconi (italijanski premier, op. a.) pred leti trosil pravljice, "da so bili Slovenci na Rabu med 2. svetovno vojno na počitnicah", Rupel ni zmogel izustiti niti skromnega nasprotovanja tako brutalno potvorjenih zgodovinskih dejstev, saj je v koncentracijskem taborišču na Rabu v resnici od lakote ali bolezni umrlo ali bilo pobitih tisoč Slovencev,'' je opozoril.

Dogajanje okoli Dimitrija Rupla ne zasluži sklica vrha koalicije, je medtem prepričan predsednik DeSUS Karl Erjavec. Po njegovem ima vlada v tem trenutku bolj pomembne naloge, povezane predvsem z reševanjem gospodarske krize. "Če bi že sklicali vrh koalicije, bi ga zato morali sklicati bolj v tej smeri," je dejal.

Kaj je Rupel počel v Rimu?

Rupel se je danes v Rimu sestal s svetovalcem za zunanje zadeve v kabinetu predsednika italijanske vlade Valentinom Valentinijem, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Pogovorila sta se o finančnih težavah slovenske manjšine v Italiji. Predlog proračuna namreč predvideva zmanjšanje finančnih sredstev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini v višini milijona evrov za prihodnje leto, v naslednjih dveh letih pa še za nadaljnjih 1,5 milijona oziroma 2,2 milijona evrov. "Tako slovenska kot italijanska stran sta soglašali, da se je potrebno izogibati politizaciji vprašanj, ki jih je mogoče reševati na praktičen način. Obe strani sta tudi menili, da je glede vprašanja finančnih sredstev za manjšini potrebno analizirati vsebino konkretnih dejavnosti," so sporočili iz kabineta.

Ob tej priložnosti je Rupel italijanskemu sogovorniku predal tudi pismo predsednika vlade, naslovljeno na predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija. Pahor in Berlusconi bosta pogovore o omenjeni problematiki nadaljevala tudi ob robu zasedanja Evropskega sveta, ki bo v Bruslju potekalo konec tega tedna.

Kot je danes poudaril zunanji minister Samuel Žbogar, je "logično" in "zelo primerno", da je premier na pogovor v Rim poslal svojega odposlanca, saj je šlo za pogovor v kabinetu Berlusconija. Na vprašanje, kaj pričakuje od pogovora Rupla s Valentinijem, je Žbogar dejal le, da o vprašanju financiranja pričakuje dodatne pogovore v prihodnjih dneh s ciljem iskanja rešitve, ter izrazil upanje, da jih bodo našli.