Tri nove škofije, dva metropolita

Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello ter ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran sta, ob navzočnosti predsednika Slovenske škofovske konference in dosedanjega mariborskega škofa Franca Krambergerja, točno opoldne razglasila novico iz Vatikana, da je Slovenija dobila tri nove škofije - celjsko, murskosoboško in novomeško.

Namesto dosedanje enotne cerkvene pokrajine - metropolije, ki je imela sedež v Ljubljani, sta nastali dve metropoliji. Z razdelitvijo je mariborska škofija postala nadškofija in s tem je tudi mariborski škof Kramberger razglašen za nadškofa in novega metropolita.

Papež Benedikt XVI. je imenoval tri škofe novoustanovljenih škofij v Celju, Murski Soboti in Novem mestu: celjski škof je postal dosedanji mariborski pomožni škof Anton Stres, murskosoboški škof je postal dosedanji rektor Bogoslovnega semenišča v Mariboru Marjan Turnšek, novomeški pa dosedanji ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Odločitev o tem je sprejela vatikanska kongregacija za škofe, katere član je tudi kardinal Franc Rode. "Cerkev na Slovenskem ni mogla vplivati na odločitev Svetega sedeža, a so v Rimu sledili slovenskemu predlogu," je povedal Stres.

Dosedanja Mariborska škofija, kjer sta nastali novi škofiji s sedežema v Celju in Murski Soboti, zdaj obsega ozemlje od Koroške, Maribora z okolico, Ptuja do Ormoža. Celjska škofija se razteza od Zgornje Savinjske doline do Brežic, pod Murskosoboško škofijo pa spadata Prekmurje in del Prlekije od Gornje Radgone do Ljutomera. V Mariboru je odslej sedež nove metropolije, ki bo zajemala celjsko in murskosoboško škofijo ter mariborsko nadškofijo.

Metropolija s sedežem v Ljubljani vključuje koprsko in novomeško škofijo ter ljubljansko nadškofijo. Ljubljanski del nadškofije po novem obsega Ljubljano z okolico, Gorenjsko in območje Notranjske, na Dolenjskem pa je nastala Novomeška škofija s sedežem v Novem mestu, obsega pa še Kočevsko in Belo krajino.

Slovenski škofje so lani jeseni v Rim poslali predlog, da bi zemljevid slovenske cerkvene pokrajine v prihodnje dobil novo podobo tako, da bi s spremembo upravnih meja namesto treh imeli šest škofij. Nove škofije so bile tudi želja pokojnega papeža Janeza Pavla II.

Kramberger, Stres in Turnšek so izrazili zadovoljstvo nad odločitvijo Svetega sedeža in razglasitev novih škofij označili kot "zgodovinski dogodek za Cerkev na Slovenskem". Po njihovem mnenju "celjska in murskosoboška škofija prinašata novo dinamiko, pa tudi nove naloge v cerkveno življenje". Ob tem sta Stres in Turnšek pozvala vse vernike in duhovnike v svojih škofijah k "čimbolj zavzetemu sodelovanju".

Celjski škof Stres (1942) je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, kasneje pa še iz filozofije na Institut Catholique de Paris z disertacijo Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu. Od leta 1985 naprej je Stres predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), od leta 1997 pa vodi Komisijo SŠK za ureditev odnosov z državo. Je konzultor Papeškega sveta Pravičnost in mir v Rimu. Napisal je 18 knjig in publikacij.

Murskosoboški škof Turnšek (1955) je doktoriral iz teologije, od leta 1993 je član združenja Evropskega združenja za katoliško teologijo, bil pa je tudi član tajništva sinode Cerkve na Slovenskem pri SŠK. Od leta 1990 deluje na mariborski enoti Teološke fakultete, imenovan pa je bil tudi za rektorja bogoslovnega semenišča in kanonika stolnega kapitlja v Mariboru.

Rimskokatoliška cerkev na Slovenskem je bila doslej upravno razdeljena na tri škofije: ljubljansko, mariborsko in koprsko. Sprva je medškofijska komisija razmišljala o ustanovitvi novih škofijskih središč v Celju, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici in v Novem mestu, vendar je bilo ob končnih odločitvah zbranih premalo argumentov v prid ustanovitvam samostojnih škofij za Gorenjsko in severno Primorsko.