Američani ponujajo energijo, milijarde pa naj bi zabrisale meje med vzhodom in zahodom

Gostitelj srečanja je predsednik republike Borut Pahor, gre pa za eno največjih politično-poslovnih srečanj v Sloveniji, ki se ga udeležuje osem predsednikov držav članic pobude.

Predsedniški panel je potekal pod naslovom EU med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem: odpravljanje tranzicije in geopolitični izzivi. 

"Sklad bo poskrbel, da od besed preidemo k dejanjem"

Duda je poudaril, da gre za iniciativo, ki si prizadeva za spremembe na področju ekonomije in družbe, iniciativo, ki želi, da se del sveta, ki v njej sodeluje, pridruži najbolj razvitim. "Vzdrževati moramo visoko rast in stabilnost finančnih ustanov." Tako bo tekma za boljši razvoj mogoča. Kot je ponazoril, so razlike trenutno res velike. Ista pot, ki jo na primer vlak v zahodnem delu EU opravi v enem dnevu, lahko na vzhodu traja tudi tri dni. 

"To ne vpliva le na udobje potovanja, ampak na ekonomske in družbene odnose. Imeti moramo vzdržno strategijo investicij," je poudaril Duda. Potrebe so ogromne. V zadnjih letih je regija za razvoj transportnih povezav porabila okoli 100 milijard evrov. Podobno na področju energetike in vse do leta 2030 je pričakovati, da se potrebe ne bodo veliko spremenile.

Duda je prepričan, da bo regija v prihodnjih letih nadaljevala s hitro rastjo, ki že zdaj uspešno privablja investicije iz različnih delov sveta, predvsem ZDA in Azije. Vendar pa regija z izzivom, da ujame najbolj razvite dele Evrope, ne bo uspela, če bodo države pri tem osamljene ali bodo odvisne le od evropskega denarja, je prepričan govornik.

Pobuda Tri morja tako ustanavlja investicijski sklad. "Gre za nov vir sredstev za investicije. To bo praktična komponenta, da iniciativa res uresniči svoje sanje," je poudaril Duda. "Sodelovanje jemljemo resno. Uspeha iniciative ne želimo meriti po številu sestankov, ampak v kilometrih novih cest. Premikamo se od analize k akciji," je poudaril.

Glede sklada sicer ostaja še več odprtih vprašanj. Njegov trenutni status je "v ustanavljanju". Sicer pa obstaja dogovor o 48 prednostnih projektih, ki se nanašajo na področja energetike, prometa in infrastrukture. Slovenija v peterici svojih prioritet našteva drugi tir, obnovo železniškega vozlišča Ljubljana, plinsko povezavo med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalno avtocesto 5G. Koliko in kako bomo vanj vplačali še ni povsem jasno, Poljaki na primer ponujajo 500 milijonov evrov. Načeloma naj bi sklad generiral investicije v višini 100 milijard evrov.

"Meja med vzhodom in zahodom se mora zabrisati tudi v glavah ljudi"

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je poudarila, da je bila osnovna ideja iniciative, ki je svojo pot začela leta 2015, da se zabrišejo meje med Vzhodom in Zahodom, "ki ne obstajajo samo, ko se peljete po tem delu Evrope in opazujete infrastrukturo, ampak v glavah ljudi". "Doseči želimo resnično kohezijo," je poudarila. "To je platforma za specifično sodelovanje, nimamo sedeža, sekretariata, ne mečemo stran denarja, uporabljamo sodobna sredstva komunikacije in skrbimo, da se iniciativa krepi," je ocenila Grabar-Kitarovićeva, ki je tudi izrazila veselje, da vsaka država, ki gosti iniciativo, doda svojo perspektivo. "Slovenija je dodala inovativnost, ki je izjemno pomembna." 

Glede ciljev svoje države pa je dejala, da so jasni: "Hočemo ekonomski razvoj, da naši državljani uživajo enak standard življenja kot v drugih, razvitejših državah."

Da si razvoja želi tudi njegova država, je poudaril Radev: "Iz tranzitne države za plin se želimo transformirati v distribucijski center," je poudaril.

Zeman pa je predlagal okrepitev pobude z dimenzijo varne preskrbe z vodo in se zavzel za povezovanje dežel v porečjih Donave, Odre in Labe.

Zmagovalci novega svetovnega reda: Zdrava pamet in skrb za okolje

Kersti Kaljulaid je izpostavila okoljski vidik prihodnosti. "V 21. stoletju naši otroci odraščajo v času, ko smo na tem, da uničimo planet. Pomembno je, da govorimo o inovacijah, saj moramo tako prometni kot energetski sektor inovirati – da ne bosta le konkurenčna, ampak čista. Moramo biti odgovorni voditelji, da ne bomo uničevali planeta, medtem ko sedimo na svojih pozicijah."

Szijjarto pa je zbrane voditelje opozoril, da gre za vprašanje, kdo bodo "zmagovalci in kdo poraženci novega svetovnega reda". Prepričan je, da tisti, ki bodo znali hitro in razumsko odločati o vprašanjih ekonomije in varnosti. Prepričan je tudi, da se je že izkazalo, da zmagujejo tisti, ki ne zaidejo v dvoličnost in pretirano politično korektnost.

Močno sporočilo iz ZDA: ZDA ponujajo vključitev v energetsko oskrbovalno verigo in obljubljajo, da ne bodo nikoli uporabile energije kot orodja za doseganje svojih ciljev in interesov

Perry je svoj nagovor začel s sporočilom "ameriški predsednik in Američani vam sporočamo, da podpiramo vaša prizadevanja, izboljšanje energetske varnosti, podpiramo to iniciativo".

Poudaril je, da je čas, da se zaključki produktivnih debat zdaj spremenijo v konkretna dejanja in dejal, da je njegova država zavezana k temu, da partnericam pomaga k energetski neodvisnoti. "Pred petnajstimi leti smo bili v ZDA odvisni od energentov iz tujine, danes je drugače, lahko sem tukaj in vam zagotavljam, da bomo pomagali tudi našim prijateljem, da ne bomo energije nikoli uporabljali kot politično karto."

Med konkretnimi oblikami pomoči je izpostavil izvoz utekočinjenega zemeljskega plina ter sodelovanje na področju pridobivanja jedrske energije. ZDA je predstavil kot močno konkurenco Rusiji. "Ponujamo svoboden in odprt trg. Ponujamo transparentnost. In ostajamo zanesljiv dobavitelj energentov," je poudaril in dodal, da bodo ZDA poskrbele, da ne bo nihče pritiskal na države in "energijo uporabljal kot orožje".

Zakaj pobuda Tri morja?

Pobuda Tri morja združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Združuje Slovenijo, Slovaško, Romunijo, Poljsko, Madžarsko, Litvo, Latvijo, Hrvaško, Estonijo, Češko, Bolgarijo in Avstrijo.

Srečanja se udeležujejo še nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in torej tudi ameriški sekretar za energijo Rick Perry. Skupaj je v Ljubljano prispelo več kot 600 visokih političnih in gospodarskih predstavnikov iz 44 držav.

Kot je danes poudaril premier Marjan Šarec, 12 držav pobude, ki so geostrateško umeščene med Baltskim, Črnim in Jadranskim morjem, predstavlja 28 odstotkov ozemlja EU in 22 odstotkov prebivalstva, a le 10 odstotkov BDP unije.

Odgovor na vprašanje, zakaj je pobuda pomembna, se tako ponuja kar sam. "Samo z izboljšanjem povezljivosti, ne samo od severa proti jugu, temveč tudi od zahoda proti vzhodu, lahko zagotovimo boljšo, uspešnejšo in bolj vzdržno prihodnost za naslednje rodove," je po poročanju STA ocenil Šarec.

Prav tako pa pobuda v ospredje vrača krepitev čezatlantskega sodelovanja. Pobuda se je namreč rojevala 2015, ko so države zaradi zaostrovanja odnosov z Rusijo iskale načine, kako zmanjšati energetsko odvisnost od države, ki se je tedaj močno zapletla v ukrajinsko krizo.

Med prvimi "botri" pobude so bile prav ZDA, tudi preko think-thanka Atlantic Council, ki se ukvarja s povezovanjem političnih, gospodarskih in miselnih voditeljev ter deluje predvsem na področju zunanjih zadev. Kmalu zatem pa je pobudo podprla tudi EU. Ugibanj o ameriških interesih v pobudi sicer ne manjka, večina pa meni, da pobuda ni prvenstveno uperjena proti Rusiji, Američani pa naj bi želeli omejiti predvsem kitajski pohod po Evropi.

Če je bila sprva v ospredju energetika, je kmalu na pomenu znotraj pobude začelo pridobivati gospodarstvo. V Bukarešti je bila tako lani organizirana tudi prva poslovna konferenca pobude.

Inovativno gospodarstvo le z inovativno državo

Gospodarstvo je bilo v ospredju tudi danes. Na panelu o inovacijah so poudarili, da imajo podjetja v regiji pobude Tri morja velik inovacijski potencial. A pogosto se zatakne pri financiranju, težava so tudi birokracija, korupcija in dostop do financiranja. Podjetja si želijo hitrejšega odzivanja vlad na njihove potrebe.

Generalna sekretarka Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je po poročanju STA poudarila, da je v regiji predvsem veliko tehničnega, naravoslovnega znanja. Vprašala pa se je, ali so raziskovalni centri v regiji enako dobro opremljeni kot tisti na zahodu. Preveč je tudi birokracije in regulacije, je opozorila in dodala, da bi se morale vlade hitreje odzivati na potrebe inovativnih podjetij.

V primerjavi s Silicijevo dolino je v regiji pobude Tri morja za podjetja večji izziv tudi zagotavljanje financiranja, je nadaljevala Šmučeva. Denar za prvi korak podjetniki še dobijo, zatakne pa se v stopnji rasti, je dejala. "Zato številna podjetja preselijo svoj sedež drugam," je spomnila.

Na poslovnem panelu je zbrane nagovoril tudi predsednik GZS Boštjan Gorjup, ki je poudaril, da je cilj poslovnega foruma spodbuditi nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj držav pobude, krepitev medsebojnega sodelovanja, pa tudi sodelovanja v širši evropski regiji in globalno.

"Beseda dneva je povezovanje. Vzpostavljanje skupnih temeljev predstavlja izziv. Orodje za njegovo doseganje pa je inovativnost," je dejal Gorjup. Pohvalil je namero o ustanovitvi sklada, ki bi po njegovem lahko postal pomembna dodatna platforma za financiranje projektov z oprijemljivim učinkom na regijo in EU.

Podpora energetski suverenosti

Veliko zanimanja pa je požela tudi razprava na panelu o energetskih vprašanjih, saj je, kot rečeno, vzpostavljanje kvalitete energetske infrastrukture in premik k energetski suverenosti ena od prioritet držav članic pobude.

"Podpiramo vas na poti oblikovanja svoje energetske prihodnosti," je poudaril ameriški minister za energetiko Perry. Slovenska infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek se je na panelu osredotočila na potrebo po sodelovanju v regiji pri postaviti energetske infrastruktur, poroča STA. EU je po njenih besedah na prelomni točki, ki bo odločila, ali bomo dosegli zastavljene okoljske cilje do leta 2050.

V boju proti emisijam toplogrednih plinov evropske države vse pogosteje posegajo po utekočinjenem zemeljskem plinu. Pri tem so udeleženci današnjega panela pozornost posvetili tudi plinskemu terminalu, ki ga gradijo na Krku. Plinsko infrastrukturo pospešeno gradi tudi Poljska.

Direktor Gen energije Martin Novšak je med prioritetami v Sloveniji predstavil idejo o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, s katerim bi zmanjšali emisije v okolje, medtem ko je direktor področja za strateške inovacije pri Elesu Uroš Salobir pa je predstavil projekt gradnje pametnih omrežij Sincro.grid.