Sprejemanje tri milijarde evrov vrednega paketa ukrepov se zapleta, potrjevali naj bi ga šele v četrtek

Vlada je predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo javnosti predstavila v nedeljo popoldne. Nič prej ga niso prejeli v poslanskih skupinah, zato so v Levici, LMŠ in SD že v uvodu današnje seje odbora DZ za finance predlagali, naj se poslancem omogoči dovolj časa za preučitev in torej obravnavo preloži za en dan. Vendar ta predlog ni dobil zadostne podpore, zato se je seja nadaljevala, ob tem pa poslanci niti še niso imeli na mizah vseh napovedanih dopolnil. Samo koalicija naj bi jih pripravila več kot sto, svoje predloge glede ukrepanja ob epidemiji pa imajo tudi v opoziciji.

Slabih šest ur po začetku seje je nato predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) vendarle napovedal, da bo za danes razpravo zaključil in se bo nadaljevala v sredo. Plenarna seja DZ, ki je že sklicana v sredo ob 10. uri, bo zato v četrtek. "A le, če bo odbor v sredo končal delo," je povedal.

Vlada je veljavnost ukrepov, skupaj vrednih tri milijarde evrov, predvidela za meseca april in maj, z možnostjo podaljšanja do konca junija. V današnji razpravi so jim podporo izrekali člani odbora iz vseh poslanskih skupin, ob čemer so mnogi opozarjali na možnost zlorab in breme za javne finance, predlagali pa tudi še nove upravičence.

Po besedah finančnega ministra Andreja Širclja gre za prvega od zakonov vlade za reševanje težav, ki jih imamo z epidemijo novega koronavirusa. "Zagotovljena je pomoč denarno najšibkejšim, zagotovljena je pomoč gospodarstvu, da obstane. Posebna pozornost je namenjena malemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom, kmetom," je nanizal.

Z namenom ohranjanja delovnih mest bo v času epidemije namesto delodajalcev nadomestila plač vseh zaposlenih na čakanju plačevala država. Samo to jo bo stalo nekaj manj kot milijardo evrov, je povedal Šircelj. Prav tako bo čakajočim delavcem poravnala prispevke, posebna izplačila so predvidena tudi za tiste, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo. Z namenom zagotovitve socialne varnosti ljudi, ki jih je prizadela epidemija, pa bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev - od upokojencev do samozaposlenih, študentov, kmetov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.

V opoziciji so svarili pred prevelikim hitenjem pri sprejemanju zakona. "Finančno gledano je to najobsežnejši zakon, ki ga je DZ kadarkoli sprejemal," je dejal Luka Mesec (Levica) in opozoril, da se je zato treba o načrtovanih ukrepih temeljito pogovoriti in se dogovoriti, kaj je smiselno in kaj ne.

Na visoko številko je opozorila tudi Andreja Zabret (LMŠ) in od finančnega ministra želela zagotovilo, da se bodo ukrepi financirali tako, "da države in državljanov ne bo bolela glava, ko bo vse to mimo."

Šircelj je sicer dejal, da je denarja v proračunu za zdaj dovolj, omenil pa je tudi možnost dodatne zadolžitve, vendar o podrobnostih ni želel govoriti, saj bi lahko s tem vplival na skok obrestnih mer. Je pa zagotovil, da se predstavljeni ukrepi ne bodo financirali z morebitnim zvišanjem davkov. "Najmanj, kar imam v tem trenutku v mislih, je, da bi povečeval davke," je dejal.

Več časa za obravnavo sta si zaželela tudi Matjaž Han (SD) in Robert Pavšič (LMŠ). "Seveda podpiramo prizadevanja vlade, da se zadeva čim prej uredi, a želimo biti predvsem odgovorni," je dejal Pavšič in dodal, da so poslancem v zadnjih 24 urah skoraj pregoreli telefoni, saj jih kličejo različna združenja in posamezniki, ki se v tem zakonu ne najdejo.

V Levici denimo zahtevajo, da morajo finančno pomoč prejeti vsi, ne glede na obliko zaposlitve, tudi prekarni in agencijski delavci. Med upravičence bi vključili tudi najemnike stanovanj in poslovnih prostorov. Po drugi strani pa ne bi izplačali 150 evrov vsakemu rednemu študentu, saj "niso vsi v enakem socialnem položaju", kot je dejal Miha Kordiš (Levica).

"Zakon mora biti solidaren in pravičen," je opozoril Han. S predlaganimi ukrepi se strinja, a po njegovem mnenju bi morali veljati že od razglasitve epidemije v Sloveniji, to je od 13. marca. "To je zelo pomembno in s tem bomo pomirili ogromno ljudi," je dejal.

Maša Kociper (SAB) je pozvala k določitvi jasnih pogojev, kdo in pod kakšnimi pogoji bo do finančne pomoči upravičen, ter kaj se bo zgodilo, če bo prihajalo do kršitev. Ker se bo na hitro razdelilo tri milijarde evrov, meni, da bi moral nad razdeljevanjem denarja in izpolnjevanjem kriterijev bdeti poseben nadzornik. "Potrebujemo nek parlamentarni nadzor," je dejala.

Odbor bo sejo nadaljeval v sredo dopoldne z obravnavo vloženih dopolnil. Če jo bo istega dne tudi končal, bodo poslanci zakon sprejemali v četrtek.

Kaj pa samozaposleni v kulturi?

Kulturni minister Vasko Simoniti je v izjavi za javnost dejal, da je v predlogu interventnega zakona posebna pozornost namenjena tudi najranljivejšim skupinam na področju kulture. Samozaposlenim v kulturi bo država tako kot ostalim samozaposlenim in kmetom omogočila trimesečno denarno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Ta naj bi za mesec marec znašala 350 evrov, za april in maj pa 700 evrov. Prav tako pa bo država samozaposlenim v času epidemije novega koronavirusa krila vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.

V okvir omenjenih nadomestil po besedah Simonitija sodijo samozaposleni, ki se ukvarjajo z različnimi umetniškimi praksami, samozaposleni novinarji in verski uslužbenci.

Je pa minister priznal, da je specifika delovanja samozaposlenih v kulturi v tem, da je njihovo delo vezano na projekte. Kot je dejal, so zato na ministrstvu za kulturo pripravili dopolnilo k predlogu zakona, v katerem sicer piše, da morajo samozaposleni izpad dohodkov za pridobitev nadomestila dokazovati v primerjavi z mesecem februarjem. Po dopolnilu pa bi samozaposleni svoje stanje dokazovali na podlagi dohodkov iz zadnjega pol leta, saj so pri delu vezani na projekte in ni nujno, da so v februarju sploh imeli kakršnekoli dohodke.

Glede nevladnih organizacij v kulturi je Simoniti dejal, da bodo po predlogu zakona kot delodajalci upravičene izplačila nadomestil plače delavcev, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Glede javnih zavodov, ki so financirani iz proračuna, pa je pojasnil, da jim država nadomešča vse transferje oziroma dohodke, ki izhajajo iz plač.

'Mediji so enako prizadeti kot druga podjetja in si bodo bremena morali porazdeliti tako kot vsi'

Simoniti je med drugim dejal tudi, da bodo mediji deležni enakih ugodnosti v časi epidemije kot druge gospodarske družbe. Bodo pa preučili pobude za morebitne dodatne olajšave.

Protikoronski zakon sicer predvideva, da regionalnim in drugim televizijam, ki informirajo, ni treba plačati za distribucijo televizijskega signala s strani javne RTV. Prav tako regionalnim in drugim televizijam in radijem ne bo treba plačati frekvenčnine Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. Simoniti podrobnosti teh ukrepov ni pojasnil, prav tako nima ocene, kako finančno težak je ta ukrep.

Je pa izpostavil, da Radiotelevizija Slovenija za april ne bo izdala računov pravnim osebam in samostojnim podjetnikom za prispevek za sprejemnike v javni rabi in v nastanitvenih obratih. Na vprašanje, ali se oprosti plačila prispevka tudi gospodinjstva, pa je dejal, da po njegovem razumevanju to iz tega ukrepa ne izhaja.

Povedal je še, da bodo na račun zagotavljanja sredstev za samozaposlene bržkone okrnjena tudi proračunska sredstva ministrstva za kulturo, da pa pričakuje, da bodo sredstva iz rednega letošnjega razpisa za programske vsebine medijev za letošnje leto razdeljena v skladu s podpisanimi pogodbami in opravljenim izborom projektov.

Ob nekaterih dodatnih pobudah, denimo glede oprostitve stroškov tiskanja in distribucije tiskanih medijev, bodo premislili, ali je treba medijem zagotoviti še kakšne olajšave.

"Mediji so enako prizadeti kot druga podjetja in si bodo bremena morali porazdeliti tako kot vsi," je dodal.