Tri milijarde evrov škode, 14.000 klicev na pomoč, evakuiranih več kot 8000 ljudi

"Arso je 'dogodek' napovedal že nekaj dni prej in seveda smo ga pričakovali, a nihče ni računal na tako hude posledice," pove poveljnik Civilne zaščite (CZ) Srečko Šestan ob prvi obletnici katastrofalnih poplav, ki so prizadele kar dve tretjini ozemlja Slovenije. 12 mesecev po uničujoči ujmi so pripravili pregled škode in zbrali podatke o poteku popoplavne obnove. Celovita obnova bo dolgotrajna, saj vključuje ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter različne oblike nadaljnje pomoči prizadetim, sporočajo z urada vlade za komuniciranje. 

Usklajen potek intervencije ključen za reševanje življenj

O obsegu katastrofalnih poplav avgusta 2023 največ povedo zgodbe posameznikov in statistika, pravi Ukom. Številke so tokrat res zgovorne: 4. avgusta 2023 so bili na 122 merilnih postajah na 74 rekah po vsej državi preseženi pragovi visokih voda, ocenjena povratna doba izrednih padavin pa je bila celo 250 let ali več. Tri največje slovenske reke – Sava, Drava in Mura – so hkrati poplavljale, najhuje pa so bila prizadeta območja ob Savinji, Meži, Mislinji in Kamniški Bistrici. Zato ne preseneča, da so na številki 112 tistega dne zabeležili skoraj 14.000 klicev. Kasneje je bilo evidentiranih 15.517 prizadetih lokacij, evakuiranih pa več kot 8000 ljudi.

Prvi odziv je bil namenjen reševanju življenj. Takoj je bilo aktiviranih več kot 470 poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot, pri sanaciji posledic se je na prošnjo Slovenije hitro odzvala tudi mednarodna skupnost. Že v prvih urah so na pomoč priskočili tudi številni prostovoljci. Njihova vloga med intervencijo in prvo sanacijo je vsekakor ena bolj pozitivnih zgodb ob tej naravni nesreči. Dnevno jih je namreč pri odpravi posledic pomagalo tudi do osem tisoč. Največ, skoraj 12 tisoč, pa jih je bilo na teren napotenih 14. avgusta, ki ga je vlada razglasila za dan solidarnosti, so spomnili. 

Končna ocena škode tri milijarde evrov

Ocenjevanje škode se je začelo zelo hitro po poplavah. Takojšnja ocena škode je pokazala, da je prizadetih 183 občin, v 79 občinah pa so bili huje poškodovani vodovodni in kanalizacijski sistemi. Končna ocena neposredne škode znaša 2.999,8 milijona evrov. Največ škode je bilo na vodotokih, cestni infrastrukturi, gradbeno-inženirskih objektih, kot so mostovi, stavbe, kulturna dediščina in podobno. Ocenjena škoda v gospodarstvu znaša 384,6 milijona evrov za 1240 oškodovancev, na kmetijskih zemljiščih pa 70,9 milijona evrov.

Kot so poudarili, je država vsem oškodovancem – od občin, ki so morale izvajati prve intervencije in sanacijo, prek podjetij do fizičnih oseb – na podlagi ocene škode omogočila izplačilo predplačil. Tako so bila do konca leta 2023 vsem občinam, ki so oddale zahtevke, izplačana predplačila v višini do 40 odstotkov ocenjene škode za nujno sanacijo občinske infrastrukture (218,5 milijona evrov), fizičnim osebam, lastnikom poškodovanih stanovanj in hiš smo zagotovili predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov ocenjene škode (34,6 milijona evrov), 230 milijonov evrov pomoči v obliki predplačil in povračil je bilo zagotovljenih gospodarstvu in 4,3 milijona evrov za škodo na kmetijskih objektih. 

Poveljnik CZ Srečko Šestan poudarja, da bo obnova objektov in območij dolgotrajna, potrpljenje ljudi, ki so bili v tej naravni nesreči oškodovani, pa pogosto na preizkušnji. Vlada je maja potrdila petletni sanacijski program v skupni vrednosti 2,33 milijarde evrov, ki zajema ukrepe za obnovo občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov, obnovo objektov za izvajanje dejavnosti, obnovo poškodovanih objektov vodne infrastrukture (v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe), izvedbo geotehničnih ukrepov – sanacijo zemeljskih plazov, obnovo kulturne dediščine in naravnih vrednot, obnovo poškodovanih stavb v zasebni lasti in izvajanje nadomestitvene gradnje.