'Če je že padel socialni sporazum, je padel za dober razlog, za spremembo definicije minimalne plače'

"Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije z današnjim dnem odstopamo od socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016, ki smo ga podpisali 5. februarja 2015," so zapisali v sporočilu.

Kot so pojasnili, so obvestilo že posredovali predsedniku vlade Miru Cerarju, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak ter predsedniku ekonomsko-socialnega sveta.

Delodajalci so vse od sindikalne pobude za spremembo definicije minimalne plače, da se iz nje izključi dodatke za neugoden delovni čas, ki jo je podprla tudi vlada, opozarjali, da gre za kršitev socialnega sporazuma in bodo v primeru sprejema spremembe iz njega izstopili.

"Socialni sporazum določa, da je potrebno o temeljnih vprašanjih s področja delovnopravne zakonodaje, zdravstva in pokojninskega zavarovanja ter plačnega sistema v javnem sektorju doseči soglasje vseh socialnih partnerjev, torej vlade, sindikatov in delodajalcev," so še zapisali danes.

Poudarjajo, da sta z načinom sprejemanja enega izmed temeljnih zakonov s področja delovnopravne zakonodaje dva socialna partnerja bistveno kršila vsaj tri določbe socialnega sporazuma, kar je zanje popolnoma nesprejemljivo.

"S takšnim načinom sprejema zakona je močno omajano zaupanje med socialnimi partnerji in onemogočen potek socialnega dialoga v naši državi," so zaključili.

Sindikati sicer vseskozi pojasnjujejo, da socialni sporazum ni bil kršen, saj so ravno zaradi nezmožnosti dogovora iz sporazuma namerno izpustili minimalno plačo. Vlada, ki je spremembo podprla, je ob tem dejstvu vseskozi izražala obžalovanje, da je ni bilo možno doseči v dogovoru s socialnimi partnerji.

Koprivnikar: Odstop od socialnega sporazuma ni dober za skupno bivanje

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je danes po seji vlade poudaril, da izstop delodajalcev od socialnega sporazuma ni dober za skupno bivanje in stabilen razvoj, ki dejansko že poteka. "Ne moremo nikogar siliti v to, da ostane v dialogu, če tega ne želi," je dodal.

Poudaril je tudi, da je socialni sporazum sporazum treh partnerjev. "Kaže, da imamo v državi težavo z razumevanjem realnega položaja, v katerem se nahajamo," je dejal. Delodajalci po njegovih besedah zahtevajo dodatne razbremenitve, obenem pa delojemalci zahtevajo dodatne bonitete in višje plače.

Kopač Mrakova: Socialni sporazum padel za dober razlog

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak obžaluje odločitev. "In če je že padel socialni sporazum, mislim, da je padel za dober razlog, za spremembo definicije minimalne plače, ki je bila krivična do zaposlenih z najnižjimi dohodki," je ocenila.

"Dolgo časa je vlada s socialnima partnerjema gradila zaupanje. Po dolgih letih je vendarle vsem trem stranem uspelo podpisati socialni sporazum, zato danes, ko se je ta zrušil, vse tri strani nosimo enako odgovornost," je ocenila Kopač Mrakova.

Spomnila je, da so spremembe zakona o minimalni plači prek sindikatov s svojimi podpisi zahtevali državljani. Ko je bilo ministrstvo za delo o tem obveščeno, je sklicalo Ekonomsko-socialni svet, ki je prostor socialnega dialoga, vendar se ga delodajalci niso želeli udeležiti. "Dialog o predlogu torej sploh ni bil mogoč. Vlada kot partnerica socialnega dialoga ni bila vlagatelj predloga. Zato tudi očitki delodajalcev niso na mestu, saj te moči, ki nam jo pripisujemo, nismo imeli," je še dodala ministrica.

Sindikati obžalujejo izstop delodajalskih združenj

Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in sindikalni konfederaciji Pergam obžalujejo izstop treh delodajalskih združenj iz socialnega sporazuma 2015-2016.

Izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS Andreja Poje je zapisala, da po mnenju ZSSS za izstop ni upravičenega razloga, saj v socialnem sporazumu niti z besedo ni omenjena minimalna plača in kako jo bodo urejali.

Dodala je, da jih žalosti, ker so se odločili za ta korak prav zaradi zakonske odprave neenake obravnave najranljivejših delavcev na trgu dela. Ti morajo "kljub trdemu delu za preživetje sebe in svoje družine iskati pomoč pri Karitasu in Rdečem križu, po 20 letih pa jim bo končno priznan in izplačan dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo".

V ZSSS so zapisali še, da socialni sporazum določa veliko dobrega za vse podpisnike, poleg tega pa opozarjajo, da zaveze v tem sporazumu z izstopom delodajalcev tudi na davčnem področju ne veljajo več. Zaradi tega si bodo v sindikatu še bolj prizadevali za večjo obdavčitev kapitala in razbremenitev dela, saj "je kapital v Sloveniji podpovprečno obremenjen, delo in plače pa nadpovprečno".

V Pergamu so ob tem zapisali, da vsebina sporazuma predstavlja pomembno podlago za doseganje konsenza glede sprejemanja sprememb in ukrepov na ključnih področjih in vsebinah, dogovorjenih s socialnim sporazumom. Pomen tega se je nenazadnje pokazal pri umiku nedavnega predloga mini davčne reforme, je zapisal predsednik Pergama Jakob Počivavšek.

Opozarjajo še, da je bilo vprašanje minimalne plače, ker niso dosegli soglasja, z izrecnim konsenzom vseh podpisnikov sporazuma iz njega izključeno. Zato v Pergamu ostro zavračajo očitke o tem, da bi sindikalna stran s svojim predlogom sporazum kršila.

Delodajalce ob tem pozivajo k ponovnemu premisleku o odločitvi o izstopu, hkrati pa pričakujejo, da bo vlada ne glede na izstop delodajalskih organizacij ostala zavezana dogovorjenemu v socialnemu sporazumu v odnosu do sindikatov in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).

Slednja je sicer napovedala, da bo upravni odbor OZS o vprašanju izstopa iz socialnega sporazuma odločal v torek. "Če bo sklep odbora, naj odstopimo, bomo odstopili," so zapisali.