Zakona, v katerem bi pisalo kaj so nujni življenjski artikli, ni. Torej tega za zdaj ni mogoče opredeliti. To so nam potrdili tudi na gospodarskem ministrstvu, kjer bodo morali v primeru izglasovanega referenduma določiti, kaj med te izdelke spada. "Treba bi bilo pogledat kaj bi to bilo, moram pa reči, da se s tem še nismo ukvarjail. V primeru pozitivnega izida referenduma pa bomo morali začeti o tem razmišljati takoj, ker nas zavezuje rok za spremembo zakona," je povedal Matjaž Logar z ministrstva za gospodarstvo.
Predstavniki delodajalcev pri Gospodarski zbornici, ki referendumu ostro nasprotujejo, so nam pokazali uredbo uradnega lista iz leta 1978, ki seveda ne velja več. Je pa v njej naštetih trinajst izdelkov, ki so opredeljeni kot "izdelki nujne preskrbe". Če bi bilo to nekaj podobnega, bi šlo za zelo ozek asortiment: kruh, mleko, sveže meso, jajca, pšenična moka, testenine, riž, fižol, mast, olje, sladkor, sol, milo, pralna sredstva in vžigalice," navaja Jože Kovač z Združenja za trgovino pri GZS.
In kaj med nujne artikle uvrščajo pobudniki referenduma? "Mi smo si predstavljali, da so to artikli, ki se pojavljajo v prodajalnah s pretežno prehrambenimi in drugimi artikli," pravi predsednik Sindikata delavcev trgovine Ladislav Kaluža.
Tu pa se mnenja delodajalcev in delojemalcev zopet razhajajo. Zaposleni bi namreč pristali na to, da so v trgovskih centrih trgovine s prehrambenimi izdelki odprte. Delodajalci pa pravijo, da te prodajalne v vsakem primeru temu ne bodo ustrezale, saj poleg hrane v njih najdemo še druge izdelke, na primer tehnične. "To pomeni, da to ni ne Tušev nakupovalni center, ne Sparov center in niti Mercatorjev v Šiški" trdi Kovač.
V primeru izglasovanega referenduma bodo imeli prav veliki trgovci največ dela z reorganizacijo svojih prodajaln, saj bodo morali slediti zakonu in ponudbo ob nakupovalnih nedeljah omejiti na nujne življenjske artikle. Kako bodo to storili, pa v tem trenutku ne ve še nihče.
