Po predlogu zakona naj bi bile trgovine odprte šest dni v tednu, od ponedeljka do sobote, ob nedeljah pa le tiste prodajalne, v katerih bodo trgovci za nedeljsko delo dobili soglasje zaposlenih.
S tem je državni zbor zapolnil pravno vrzel, ki je nastala zaradi odločbe ustavnega sodišča. Glede omenjene pravice soodločanja delavcev bo moral trgovec v gospodarski družbi pridobiti soglasje na način, ki ga za sodelovanje delavcev pri upravljanju določajo področni zakon in drugi predpisi, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev. Parlamentarna večina je sicer zavrnila vsa tri dopolnila, ki so jih - vsaka svojega - predlagale NSi, SDS in ZLSD. Slednja se je na primer zavzemala, da bi smel trgovec določiti obratovalni čas za največ šest dni v tednu, razen v prodajalnah znotraj bolnišnic in hotelov, bencinskih servisov ter lekarn. Zgolj v izjemnih primerih in le v soglasju z zaposlenimi pa bi lahko določil obratovalni čas tudi ob nedeljah in praznikih.
Poslanci se strinjajo s šestdnevnim obratovalnim časom, vendar se mnenja o prostem dnevu razlikujejo. V Združeni listi menijo, da ni nujno, da je to ravno nedelja. Danica Simšič meni, da je potreben en dan v tednu, ali nedelja ali kateri drug dan, da lahko ljudje opravijo svoje obveznosti. V SDS in Novi Sloveniji pa podpirajo kot edini prosti dan nedeljo, predlog vlade pa so označili za slabega.
Zanimivo pa je, da v sindikatu, kjer so vseskozi zagovarjali proste nedelje, in kjer bi morali zastopati interese zaposlenih v trgovinah, zdaj menijo popolnoma drugače. Sandi Bartol, predsednik Sindikata trgovine Slovenije, pravi, da ne prepovedujejo nedeljskega dela, želijo le, da je en dan v tednu prost za počitek. Seveda pa bi lahko sindikat ubral povsem enostavno rešitev in velikim trgovcem za nedeljski obratovalni čas pač ne bi dal potrebnega soglasja. Očitno pa se bodo raje pogajali za ceno nedeljskega dela, najkrajšo pa bodo potegnili njihovi varovanci, torej tisti, zaposleni v trgovinah.
