Center za raziskovanje javnega mnenja je med 8. in 10. decembrom na vzorcu 944 anketiranih opravil decembrsko raziskavo Politbarometer. Z vlado premiera Boruta Pahorja je zadovoljnih 51 odstotkov anketirancev, 34 odstotkov pa je ne podpira.

Odločitev premierja o imenovanju Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca v svojem kabinetu odobrava 24 odstotkov anketirancev, medtem ji 68 odstotkov nasprotuje.
Če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi 30 odstotkov vprašanih volilo Socialne demokrate, 18 odstotkov SDS, 8 odstotkov Zares, 6 odstotkov SNS in 4 odstotki DeSUS. Pod parlamentarnim pragom bi v takšnem primeru ostale LDS (3 odstotki) ter SLS in NSi (2 odstotka).
Slaba polovica vprašanih, 49 odstotkov, meni, da bi morala vlada pri reševanju položaja izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča, 28 odstotkov pa je prepričanih, da tega ni dolžna.
Z izidom septembrskih parlamentarnih volitev je zadovoljnih 59 odstotkov anketirancev, 34 odstotkov pa jih z rezultatov ni zadovoljnih. Anketirance so povprašali, kdaj so se odločili za stranko, za katero so glasovali na volitvah. 60 odstotkov je bilo odločenih že dalj časa, 13 odstotkov se jih je odločilo v začetku leta, 12 odstotkov v zadnjem mesecu, 13 odstotkov pa v zadnjih dneh pred volitvami.
Največ zaupanja pridobil predsednik vlade
Raziskava Politbarometer je merila tudi zaupanje v institucije. Največje, 55-odstotno zaupanje, uživa predsednik republike, sledijo pa evro (53 odstotkov), Banka Slovenije (49), informacijska pooblaščenka (47), šolstvo (44), vojska (42), varuhinja človekovih pravic (41), predsednik vlade (40), komisija za preprečevanje korupcije (36) in mediji (35 odstotkov). Anketiranci pa imajo najmanj zaupanja v Cerkev in duhovščino (48-odstotni delež nezaupanja), sodišča (46) ter politične stranke (43 odstotkov). Primerjava rezultatov zadnjih treh meritev pokaže, da so na zaupanju največ pridobili predsednik vlade, državni zbor in vlada v celoti, največ pa je izgubil predsednik republike.

Anketirance so v raziskavi povprašali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih. Odločitev predsednika republike Danila Türka, da zadrži imenovanje nekaterih veleposlanikov, denimo odobrava 60 odstotkov vprašanih, 26 odstotkov pa ne.
Izvajalci raziskave so merili splošno socialno in politično klimo v državi. Raziskave kažejo, da sta v vrhu vrednotne lestvice Slovenk in Slovencev družina in delo, na dnu pa vera in politika. Z materialnimi razmerami je zadovoljna dobra polovica vprašanih (53 odstotkov), nezadovoljna pa slaba polovica (45 odstotkov). Zaskrbljenost glede možne izgube zaposlitve pa kaže dobra tretjina vseh zaposlenih. Glede na to, da se v zadnjem času veliko govori o svetovni gospodarski in finančni krizi, pa 64 odstotkov vprašanih odgovarja, da bo to vplivalo na njihovo ravnanje z denarjem.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.