Tretji paket ukrepov – objava razpisa za podelitev koncesije za avtoceste

Vlada je sprejela tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je povedal, da gre za najpomembnejše strateške dokumente, ki predstavljajo program dela vlade do konca leta. Pravi, da so pri pripravi prisluhnili mnogim deležnikom, obrtni in gospodarski zbornici ter da je "marsikateri ukrep odziv na njihove predloge". Paket zajema spremembo 21 zakonov 12 podzakonskih aktov in sprejem 10 strateških dokumentov. Vsi skupaj pa predvidevajo 155 različnih ukrepov in rešitev.

Ambicija vlade je, da se ti ukrepi sprejmejo do konca tega leta. Nekaj je zakonov, ki zahtevajo proceduro v DZ, nekaj je takih, ki tega ne potrebujejo, nekaj pa jih zahteva socialni dialog, pojasnjuje minister. Tu upa, da bodo uspeli najti kompromise, saj gre za ključne zadeve.

Ključni bosta že večkrat napovedani reformi trga dela in pokojninskega sistema. Žerjav je omenil tudi spremembo zakonodaje, ki govori o zaposlovanju na črno. To je za Žerjava eden ključnih zakonov pri soočanju s "togim trgom dela". "Mislim, da s togim trgom dela, kot ga imamo v Sloveniji, spodbujamo nekonkurenčnost med samo delovno silo in neproduktivnost. S to zakonodajo želimo dati ključne odgovore in ustvariti pogoje za večjo produktivnost v podjetjih," je povedal.

Večji nadzor bančnega sistema

Drugi sklop je vezan na sanacijo slovenskih bank, ki je prav tako ena ključnih. Kot je bilo napovedano včeraj, se uvaja novi sklad za reševanje slabih naložb in kreditov znotraj bank. Spremenjen pa bo tudi zakon o bančništvu, in sicer naj bi med drugim tudi povečali pristojnosti Banke Slovenije pri nadziranju bančnega sistema.

Objava davčnih neplačnikov

Tretji sklop je namenjen izboljšanju poslovnega okolja, predvsem s finančnega vidika. Spremenjen bo zakon o davčnem postopku, pri čemer bodo tudi uvedli objavo davčnih neplačnikov. Generalni davčni urad in generalni carinski urad bosta enkrat mesečno objavila tiste neplačnike, katerih dolg do države bo najmanj 5000 evrov, njihov rok pa bo daljši od 90 dni.

Spremenjen bo zakon o dohodnini. Pri obdavčenju fizičnih oseb se predlaga nadgradnja sistema za ugotavljanje davčne osnove iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Dviga se tudi omejitev za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer na 50.000 evrov. Novela tudi prinaša znižanje normiranih stroškov na 10 odstotkov in možnost uveljavljanja dejanskih stroškov na podlagi predloženih računov.

Kreditna spodbuda za manjša podjetja

Vlada bo tudi oblikovala sklad za mikrokredite. Ti bodo na voljo za podjetja, ki zaposlujejo do 50 ljudi. Podjetje pa bo lahko pod ugodnimi pogoji in v kratkem času najelo posojilo v vrednosti do 25.000 evrov. V začetku naj bi za ta sklad država namenila 10 milijonov evrov, z njim pa bosta upravljala SID banka in Slovenski podjetniški sklad.

Tudi zakon o spremembah in dopolnitvah davka od dohodka pravnih oseb predvideva ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za mikro in mala podjetja s prometom do 50.000 evrov.

Uvozniki DDV ne bodo plačevali več takoj ob uvozu

Za uvoznike bo vlada poskrbela tako, da jim ne bo treba davka na dodano vrednost plačevati že ob samem uvozu in bo tako preprečila negativni denarni tok pri podjetjih, ki uvažajo. S tem bo v letu uvedbe tega ukrepa nastala proračunska luknja v višini približno 65 milijonov evrov.

Glede trošarin vlada pripravlja dvig maksimalnega odstotka pravice do vračila plačane trošarine oziroma oprostitve plačila trošarine za energente, ki jim je dodano biogorivo, s 5 odstotkov na 7 odstotkov, sprememba uredbe o določitvi zneska trošarine za mineralna olja in plin pa bo prinesla zmanjšanje zneska trošarine na zemeljski plin za 50 odstotkov, vendar le za gospodarske subjekte. Trošarine pri prodaji gospodinjstvom bodo ostale nespremenjene.

Spremenili naj bi tudi zakon o igrah na srečo, pri čemer se bo znižal predpisani delež države in lokalnih skupnosti pri koncesionarjih na približno 25 odstotkov, okrepili pa bodo tudi nadzor pri tem, še posebej v luči pranja denarja.

Poenostavljeno pridobivanje gradbenega dovoljenja in prijav na javna naročila

Vlada obljublja združitev prostorskih zakonov v en sam predpis, hkrati pa naj bi tudi poenostavila postopke pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. V en sam zakon naj bi združili zakon o urejanju prostora, zakon o prostorskem načrtovanju in zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Uredila naj bi tudi zakonodajo o komunalnem prispevku.

Pri javnih naročilih bo vlada omogočila tudi naknadno predložitev dokazil, ki niso bistvena za razvrstitev ponudb, znižala stroške ponudnikov za sodelovanje pri postopkih naročanja in poenostavila sam potek naročanja. Poleg tega naj bi uvedli nadzor nad sklepanjem aneksov, s katerimi se povečuje obseg predmeta ali vrednost pogodbe.

Mednarodni razpis za upravljanje z avtocestami

Vlada bo tudi glede na izkazan interes objavila mednarodni javni razpis za oddajo koncesij za upravljanje avtocest. Pri tem pa bodo koncesionarji obvezani nadaljevati gradnjo slovenskega avtocestnega križa in dokončati še dve nedokončani razvojni osi, pravi Žerjav. Vendar pa ni hotel potrditi navedb medijev, da naj bi se za koncesijo zanimali Avstralci. Potrdil je le, da zanimanje za to obstaja.

Prostorski načrti za devet projektov in lokacijski načrt za 2. tir na Obali

Po besedah ministra bo vlada še letos sprejela devet prostorskih načrtov in lokacijski načrt za gradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper. Prostorski načrti so predvideni za Hidroelektrarno Mokrice, za glavno cesto Hrastnik–Zidani Most–Radeče, za prenosna plinovoda Trojane–Hrastnik in Ajdovščina–Lucija. S tem bi omogočili pridobivanje upravnih dovoljenj in izvedbo z njimi načrtovanih posegov v prostor.

Zakon o gozdovih bo po besedah Žerjava spremenjen tako, da za gradnjo gozdne infrastrukture ne bo več potrebno soglasje vseh lastnikov gozdov, temveč bo dovolj dvotretjinsko soglasje.

Vlada naj bi tudi sprejela strateške dokument z naslovom "Slovenska industrijska politika – SIP", v katerem bodo zapisane usmeritve za izvedbene programe dela in ukrepe, vezane na naslednjo finančno perspektivo za obdobje 2014–2020. Industrija je za Slovenijo zelo pomembna, saj po Žerjavovih besedah skupaj s povezanimi storitvami predstavlja kar 50 odstotkov BDP.

Vsi predpisi, ki jih bo v prihodnje predlagala vlada, bodo morali prestati t. i. MSP-test, ki ga bo pripravila vlada. Ta bo pokazal, kako bodo predlagani zakoni in akti vplivali na gospodarstvo.