Predlog za Slovenijo prinaša izboljšave na kmetijskem področju, ne pa tudi pri strukturnih in kohezijskih ukrepih in pri proračunskih tokovih, kjer Slovenija pričakuje boljšo ponudbo, je povedal minister Potočnik. Potočnik sicer ni želel komentirati posameznih predlogov, saj so ti še predmet pogajanj in del globalnega svežnja, v katerem pa se vse še lahko izboljša in spremeni.
Svežnje, ki jih je pripravlilo dansko predsedstvo EU in Evropska komisija, je dansko predsedstvo včeraj že predstavilo državam članicam EU. Kot poudarjajo viri pri predsedstvu, si to sporazum med petnajsterico in kandidatkami - na podlagi podane "pravične ponudbe za sklenitev dogovora" - želi doseči na prihodnjem ministrskem krogu pogajanj 9. in 10. decembra, torej tik pred vrhunskim zasedanjem v Koebenhavnu.
Kaj pričakuje Slovenija?
Skladno s članicam predstavljenim danskim predlogom, naj bi ji EU na področju kmetijstva odobrila pravico do doplačevanja neposrednih plačil do ravni, ki jo bo država beležila v letu 2003 (po nepotrjenih podatkih bo to 75 odstotkov ravni v uniji) in še dodatnih deset odstotkov (torej skupaj 85 odstotkov). V prvih treh letih članstva, to je do konca leta 2006, ko se izteče tudi aktualno proračunsko obdobje unije, naj bi manjši del te podpore kmetom država doplačevala tudi iz sredstev, ki jih bo prejela za razvoj podeželja.
Na tem področju predsedstvo za Slovenijo predlaga tudi precejšnje povečanje sredstev - državi naj bi namreč pripadel precej velik delež od skupaj petih odstotkov doslej nerazdeljenih sredstev za razvoj podeželja. Od 270 milijonov, ki bodo na voljo za obdobje od leta 2004 do 2006, naj bi prejela kar 150 milijonov, kaže kompromisni predlog.
Dansko predsedstvo, kažejo papirji, Sloveniji ponuja tudi višje kvote na nekaj ključnih področjih. Tako naj bi za mleko, kjer je želela kvoto za 695.000 ton, prejela 576,638 ton, za krave dojilje, kjer je želela kvoto za 150.000 glav, pa 83.868 glav. Dvignile naj bi se tudi klavne premije za odraslo govedo in teleta.
Zelena luč za dodatke v vinu
Po predlogu naj bi Slovenija dobila zeleno luč za dodajanje sukroze v vino, medtem ko naj bi bila po vinskih conah država razvrščena v cono B, z izjemo Primorske, ki naj bi bila cona C2, z nekaj izjemami za posamezna vina. Odobreno naj bi ji bilo tudi petletno prehodno obdobje pri državnih pomočeh za oljne buče ter petletno prehodno obdobje za vpis nekaterih domačih semen in sadik v skupni katalog, pod pogojem, da se teh na drugih trgih ne prodaja.
Država se lahko nadeja finančne pomoči pri vzpostavljanju schengenske zunanje meje na meji s Hrvaško, za kar ji je ponujenih 106 milijonov evrov. To je precej manj od vsote, ki jo je želela Slovenija, in sicer 118 milijonov evrov za neposredne stroške in 200 milijonov evrov za odpravo posledic v obmejnih območjih. Vendar pri tem ne gre zanemariti dejstva, da doslej te postavke v ponudbi EU sploh ni bilo.
Slovensko zahtevo po višji številki za predpristopno pomoč v letu 2003, ki je osnova za oceno finančnega položaja kandidatke in podlaga za izplačevanje pavšalnih oziroma kompenzacijskih plačil, pa predsedstvo zavrača v celoti in vztraja na predvidenih 45 milijonih evrov.
Prehodno obdobje za prodajo nepremičnin
Precej nenavadna pa je zadnja ponudba v danskem svežnju - predsedstvo Sloveniji namreč ponuja do sedem let dolgo prehodno obdobje za prodajo zemlje tujcem, konkretneje državljanom unije, nato pa naj bi imela država v primeru hudih motenj na nepremičninskem trgu še tri leta možnost sprožiti varovalni mehanizem, ki pa bo pod nadzorom Evropske komisije. Na zahtevo Slovenijo po "enakopravni obravnavi" na področju prodaje oziroma nakupa zemljišč predsedstvo kot elemente za rešitev predlaga "do sedem let dolgo prehodno obdobje plus tri leta varovalnega mehanizma, ki ga upravljala komisiji v primeru resnih motenj na trgu", je zapisano v svežnju.
Omeniti velja, da danski kompromisni svežnji še niso stališče celotne petnajsterice - ta naj bi soglasje k njemu v okviru pogajanj dajala hkrati s kandidatkami. Vendar pa se utegne zgoditi, da bo dansko predsedstvo na podlagi njihovih uvodnih pripomb po hitrem postopku v svežnje vneslo nekaj sprememb, morda tudi še pred predstavitvijo kompromisne ponudbe kandidatkam. Ta bo, kot rečeno, sicer služila za podlago za dosego končnega dogovora EU in deseterice prihodnjih članic najkasneje na vrhu v Koebenhavnu sredi decembra.
Kot je ponudbo danes komentiral predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor, je potrebno o predlogu temeljito razmisliti, saj gre za zelo zahteven predlog z zapletenimi posledicami. "Čeprav se ponudba načelno dobro sliši, je treba preveriti, ali je vtis upravičen in pregledati vse posledice," je menil Pahor, ki zato svoje končne ocene ni podal.
