Trenutno najboljša rešitev

Če bi resno želeli kaj spremeniti, bi bilo potrebno sprejeti popolnoma nov zakon o preprečevanju korupcije, je povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, ko je strnil pričakovanja po izdani odločbi ustavnega sodišča.

Za komisijo je najboljša rešitev, zlasti glede neodvisnega statusa komisije, še vedno ta, ki že obstaja v veljavnem zakonu o preprečevanju korupcije, je menil Kos. S tem zakonom bi morali ustanoviti samostojni organ, ki bi se ukvarjal z vprašanji, povezanimi s spremljanjem premoženjskega stanja funkcionarjev in konfliktom interesov. Jasno je, da bi to moral biti povsem samostojen in neodvisen organ približno takšnega položaja, kot je protikorupcijska komisija, v njej pa bi morali biti zastopani predstavniki vseh vej oblasti, je še dejal.

Na koncu bodo o spremembah zakonodaje v skladu z odločbo ustavnega sodišča odločali poslanci v državnemu zboru. Po mnenju Kosa bodo imeli zelo enostavno nalogo, ali bodo upoštevali mnenje tuje in domače stroke, svojih volivcev in osnovno načelo poštenosti, ali pa bodo upoštevali na suho izmišljene razloge za spremembe, katerih edini cilj je, da politika ostane absolutno nenadzorovana in s tem neizčrpni vir za možnosti za zlorabo javnih položajev v osebno korist. Gre za vprašanje, kdo in kako bo gledal pod prste funkcionarjem, še dodaja.

Kos se boji umetnega razbitja komisije, saj se obeta, da bi namesto enega organa dobili tri organe, ki bodo opravljali tisto, kar je doslej opravljala Komisija za preprečevanje korupcije sama.

Prepričan je, da je komisija z dvoletnim delovanjem dokazala, da ni brezzobi tiger. Lani izpeljana raziskava Inštituta za družbene vede kaže, da so v javnosti prepoznani in da bi komisiji kar 36 odstotkov vprašanih prijavilo primer korupcije, če bi zanj izvedeli, 72,8 odstotka vprašanih pa podpira nadaljnje delovanje komisije.

Na komisiji je trenutno devet zaposlenih, razpolagali pa so s približno 160 milijoni tolarjev letno proračunskih sredstev. Glede na to, da bodo še naprej delovali in da imajo sredstva za delovanje do najkasneje junija, zato bodo vlado zaprosili za dodatna sredstva.

SD vložil zakon o razveljavitvi zakona o nezdružljivosti

Stranka SD je v parlamentarni postopek vložila zakon o razveljavitvi zakona o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je sicer povedal, da bi s sprejetjem zakona vladi in DZ dali dovolj časa, da področje preprečevanja korupcije uredi na celovit način. Ob podpori v DZ bi tako še naprej veljal zakon o preprečevanju korupcije, razen nekaterih določb, ki jih je zadržalo ustavno sodišče.

V vmesnem času Potrč predlaga tudi sprejetje resolucije Združenih narodov (ZN) o korupciji. Poslanka SD Darja Lavtižar Bebler pa je ob tem poudarila, da je zakon potrebno uskladiti z mednarodno pravnimi akti, ki se tičejo korupcije.

Podporo predlogu SD so zaenkrat izrazili le v NSi, v SLS in SNS omenjenega zakona ne podpirajo, pomisleke pa so izrazili tudi nepovezani poslanci. Ocenjujejo, da gre za prenagljeno rešitev poslanske skupine SD, saj bi sprejetje zakona o razveljavitvi zakona o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo povzročilo pravno praznino. Z dnem uveljavitve tega zakona v Sloveniji namreč ne bi bilo nobenega veljavnega predpisa, ki bi urejal področje nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, menijo v NP.

V SLS so prepričani, da je zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo v vrsti primerov bolj življenjski od dosedanjega zakon o preprečevanju korupcije, zato podpirajo dopolnitev tega zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča. V SNS pa bodo glasovali proti predlogu SD, ker menijo, da mora korupcijo nadzorovati ena komisija, ki naj bo parlamentarna, in ne dve.

V SDS, LDS in DeSUS predloga zakona, ki ga je vložila SD, še niso pregledali in ga zato še ne morejo komentirati.