Trenutno najbolj prizadeta Primorska

Od novembra do februarja je v večjem delu Slovenije padlo le med 30 in 50 odstotkov povprečnih padavin, manj kot polovico običajnih padavin pa so zabeležili na Obali, na delu Krasa, delu Gorenjske in najmanj, pod 30 odstotkov, na skrajnem severovzhodu Slovenije. Muhasto vreme v zimskem obdobju je tla tudi močno izčrpalo.

Tla so marsikje izjemno suha in za normalen vstop v vegetacijsko sezono bi bil obilnejši dež nujen, je pojasnila Andreja Sušnik z oddelka za agrometeorologijo na Agenciji RS za okolje (Arso).

Dogajanje v zvezi s sušo spremljajo tudi kmetijski svetovalci, pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Zbirati so že začeli tudi prve podatke. Po prvih ocenah je trenutno najbolj prizadeta Primorska, kjer so nedavno imeli težave tudi z burjo in zmrzaljo.

Februar zaznamovale nizke temperature in močna burja

Na izjemno stanje so vplivale zlasti vremenske razmere v februarju, ki so ga poleg nizkih temperatur zraka zaznamovale še močna burja na Vipavskem in na Obali. Kmetijska tla so marsikje izjemno suha, trenutno so razmere najbolj kritične ponekod v jugozahodni Sloveniji, sušne razmere pa prevladujejo tudi v severovzhodni Sloveniji.

V kmetijstvu se izraža kumulativna vodna bilanca kot razlika med padavinami in izhlapelo vodo v času zimskega mirovanja rastlin. Ta v Prekmurju ni dosegla niti 30 odstotkov običajnih vrednosti za to obdobje. Najslabše pa je stanje na Primorskem, kjer je bilanca v zimskem mirovanju v prvih dneh marca že negativna.

Toplo vreme pa že oznanja nastop vegetacijske sezone. Ob toplih dnevih so v osrednji Sloveniji najvišje dnevne temperature zraka presegle 20 stopinj Celzija. Nihanja pa so bila izjemna. Čeprav je bil letošnji februar v celoti gledano razmeroma hladen mesec (prva polovica meseca je bila celo najhladnejša po letu 1956), pa so v zadnjem tednu februarja v Ljubljani kar dvakrat presegli več kot 100-letni temperaturni rekord.

Tla so v prvih dneh marca zmrznjena le še v izpostavljenih legah, v nižinah so vlažna povsod tam, kjer jih je pokrivala snežna odeja. V površinskih slojih so se v prvih dneh marca segrela na dve do štiri stopinje Celzija, na Goriškem in Primorskem pa med sedem in osem stopinj Celzija.

V Vipavski dolini in na Obali se spopadajo tudi s posledicami burje. Škoda zaradi vetrne erozije na obdelovalnih površinah in na posevkih ozimnih žit ter na rastlinjakih in prezimni zelenjavi na prostem je zelo velika. Sanacijo razmer s ponovno setvijo pa dodatno otežujejo suha tla. Zgornja plast tal na preoranih golih njivskih površinah se je zaradi sušnega vremena namreč izsušila, kar je bil vzrok še za intenzivnejše odnašanje zemlje. Nekoliko boljše je stanje v osrednji Sloveniji in v regijah, kjer je stanje popravila snežna odeja.

Kot je pojasnila vodja izpostave Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina Marta Koruza, je suša najhujša na z burjo že poškodovanih površinah. Ocena poškodovanih površin presega 2000 hektarov, škoda pa je bila že po burji ocenjena na okoli tri milijone evrov. Samo na območju Slovenske Istre je prizadetih 17 kmetij s tržno pridelavo zelenjave, ki so ob več kot 500 ton zelenjave. V zgornji Vipavski dolini je bilo močno poškodovanih preko 200 hektarov polj, veliko škode zaradi suše pa pričakuje tudi na travniških površinah.

Škoda zaradi vetrne erozije je nastala tudi na posevkih ozimnih žit, posebej tistih, ki so bili sejani pozno in niso bili dovolj ukoreninjeni in razraščeni. Močan veter je še dodatno izsušil razgaljene koreninice ozimin. Zaradi vetra so bile prizadete tudi obdelovalne površine v rastlinjakih. Pridelovalci zelenjave bodo morali še enkrat vzgajati semena, kar bo na prostem dodatno omejevala suša.

To pomeni, da bo proizvodnja istrske zelenjave zamujala in namesto, da bi jo na trg poslali že zgodaj spomladi, ko je povpraševanje po njej največje in jo najlažje prodajo, bo dozorela prepozno, ko bo trg že poln pridelkov od drugod.

Kmetijske svetovalne službe na Primorskem na površinah z uničenimi ozimnimi žiti priporočajo setev jarih žit z minimalno obdelavo tal, da bi se izognili dodatnim stroškom. Na večini površin je možna direktna setev jarih žit, če je zgornja plast vsaj malo navlažena. Uspešno pridelovanje jarih žit zagotavlja le pravočasna žetev.