
Direktor podjetja TrendNET Bojan Oremuž je pojasnil, da leta 2007 njegovo podjetje ni dobavljalo IT-opreme, ker niso bili izbrani, saj je bila takrat izbrana Kopa. Opremo so sicer že rezervirali, saj so upali, da bi jih hitri dobavni rok lahko postavil v boljše izhodišče. Ker so imeli možnost to prodati drugemu kupcu po povsem običajni ceni, so to tudi storili, dodaja Oremuž. Kaj se je z opremo dogajalo za tem, pa ne komentira.
V drugem primeru pa direktor pravi, da so opremo dobavili. Razlika v nabavni in nato prodajni ceni je po njegovih besedah v tem poslu znašala 98.056 evrov, kar je okoli sedem odstotkov vrednosti opreme, če temu znesku odštejejo še 90-dnevni plačilni rok in bančne garancije, ki so bile dane za posel, pa naj bi bil zaslužek približno pet odstotkov od vrednosti opreme. Direktor TrendNeta še pojasnjuje, da so v tem poslu Termoelektrarne nabavljale opremo za datacenter in ne osebnih računalnikov. "To so enterprise diskovna polja, veliki strežnik in podobno," je še povedal in pojasnil, da to niso produkti, ki jih lahko vsaka stranka kupi v prodaji na drobno in tudi distributer jih ne prodaja neposredno strankam. Zato so jih takrat kupili od drugega partnerja. Oremuž je pri tem dejal, da se mu zdi vsa zgodba nesmiselna, poudarja pa, da bi verjetno takrat izgubili celoten posel, če se ne bi odločili za sodelovanje z omenjenim partnerjem, ki je opremo ponujal.
Zato so tudi sprejeli omenjeno tveganje in šli v posel, saj se je to takrat "zdela razumna in verjetno edina smiselna rešitev, seveda zdaj, ko pogledamo nazaj, pa ne". "Je pa dejstvo še nekaj drugega. Ta oprema je bila Tešu prodana pod priporočeno ceno, ki jo HP navaja kot priporočeno prodajno ceno. Ta cena ni bila prenavita," je povedal, hkrati pa priznal, da cene, ki jo je posrednik plačal za opremo, niti ne pozna.
V nekaterih primerih daje HP tudi do 30 odstotkov rabata na svoje cene, še pravi Oremuž in dodaja, da ta rabat ne gre vedno v celoti h končnemu kupcu. Na koncu pa je še pojasnil, da prodajo take opreme ne gre primerjati s prodajo navadnih osebnih ali prenosnih računalnikov, saj mora podjetje pri prodaji takih produktov opraviti še veliko dela od konfiguriranja pa do svetovanja, za kar ni posebej plačano. Na vprašanje, ali bodo v prihodnje še sodelovali s Termoelektrarno Šoštanj, pa je odgovoril, da tega zdaj ne ve. "Upam sicer, vendar po tem, kar so mediji objavili, so nas seveda oni dali na stran," je zaključil.
Spomnimo ...

V preteklem tednu so v oddaji SVET dvakrat poročali o tem, kako je potekal nakup osebnih računalnikov. Podjetje HP, ki prodaja osebne računalnike, naj bi leta 2008 za nekaj več kot 750.000 evrov prodalo računalnike družbi DISS. Ta naj bi računalnike z nekaj tisoč evri provizije naprej prodal podjetju Stroka produkt.
Slednje je bilo posrednik med distributerjem DISS in Net linkom, ki najverjetneje igra vlogo "missing traderja" (slamnatega podjetja), saj je računalnike TrendNETu prodalo za več kot 1.700.000 evrov, ki jih je nato prodalo Termoelektrarni Šoštanj. Tako naj bi od naročila do plačila nekdo zaslužil 950.000 evrov.
Drugi sporen posel pa je nastal že leto prej, zgodba pa je precej podobna. HP je računalnike prodal podjetju TrendNET v vrednosti 800.000 evrov. TrendNET jih je nato po poročanju novinarke Kristine Hacin v oddaji SVET prodal dvema družbama Art Invest in Ami Produkt, obe podjetji pa naj bi jih naprej prodali Protemu. Te je nato v vrednosti 1,2 milijona evrov kupilo podjetje Kopa in jih na koncu prodalo Termoelektrarnam Šoštanj.
Tako se v obeh poslih pojavlja podjetje TrendNET, ki je sicer sodelovalo tudi z velenjskim premogovnikom in Direkcijo za avtoceste (Dars).
Revizijo poslov je že napovedal novi finančni minister Janez Šušteršič. "Zahtevali bomo odgovornost in ukrepanje na podlagi revizijskih poročil, ki so že bila narejena". Posle pri gradnji šestega bloka tudi preverjajo celjski kriminalisti in kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Preiskujejo tako vodstvo nekdanjega direktorja Uroša Rotnika, pa tudi vodstvo sedanjega direktorja Simona Tota.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.