Trebanjski SD: Pahor naj odstopi

Predsedstvo občinskega odbora SD Trebnje je premierju Borutu Pahorju pred desetimi dnevi poslalo pismo, v katerem ga je zaprosilo za pojasnila glede imenovanja Dimitrija Rupla. Ker niso prejeli nikakršnega odgovora, so se odločili, da omenjeno pismo predstavijo tudi javnosti, je pojasnil svetnik SD v trebanjskem občinskem svetu Marko Grandovec.

V pismu so spomnili na geslo SD pred letošnjimi volitvami, ki se je glasilo Odgovornost za spremembe. "Toda ali je sprememba Dimitrij Rupel, človek, ki ponazarja vse tisto, proti čemur je stranka SD delovala v preteklosti?" se sprašujejo. Pri Ruplu je Pahor po njihovem mnenju sklenil "gnil kompromis, ki se bo maščeval prej ali pa pozneje".

V SD Trebnje še ugotavljajo, da so v SD že prvi mesec po zmagi na volitvah začeli s politiko, za katero je Pahor obljubljal, da je ne bo več. Zato so ga pozvali, naj jim pojasni, ali je stranka spremenila svoj program in svoja stališča, ki jih je zapisala v oceni stanja pred volitvami in alternativnem vladnem programu. "Če je temu tako, se ti opravičujemo, če pa temu ni tako, menimo, da je situacija zrela za to, da odstopiš kot predsednik SD," so še zapisali v pismu. "Ni namreč rešitev, da bi iz stranke izstopili mi, kajti socialna demokracija je široko gibanje in čeprav si ti najbolj zaslužen za zmago na volitvah, moraš vedeti, da ti brez široke podpore ne bi uspelo," še menijo. 

Z Ruplom ne bi mogel delati

Predsednik DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl ne verjame, da bi lahko sodeloval z Ruplom. "Ne vidim, na katerem področju bi se lahko srečala," je povedal. Kot je dodal, se je načeloma pripravljen pogovarjati z vsakim, z dolžnim spoštovanjem in upoštevanjem, sodelovanje pa je druga stvar.

Šinkovčevo svetovalsko mesto je nepotrebno

Vajgl se ne strinja niti z možnostjo, da bi Matjaž Šinkovec (SDS) prevzel naloge posebnega odposlanca za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Slovenija človeka, ki bi opravljal tako funkcijo, ne potrebuje, je prepričan. "Mislim, da si ni treba izmišljevati nekega posebnega telesa ali človeka, ki mu je ta naloga poverjena," je povedal. Ob tem je dodal, da ne postavlja pod vprašaj profesionalnih kvalitet Šinkovca, ki ga "ima v spominu kot zelo dobrega in sposobnega ambasadorja". 

V zvezi s pogovori koalicijskih strank na temo pooblastil odposlancev je Vajgl med drugim povedal, da ima vsak predsednik države, zunanji minister, predsednik vlade vedno možnost in pravico imenovati odposlanca, ki mu pomaga najti odgovore in načrtovati aktivnosti. 

Problem po njegovih besedah nastane, ko se "pogovarjamo o tem, kakšni ljudje so lahko bodisi odposlanci ali veleposlaniki". Če nekdo nima zaupanja predsednika države, da bi bil veleposlanik, si Vajgl težko predstavlja, kako lahko dobi nenadoma to zaupanje v nekih drugih okoliščinah. "To je zame sporno. Seveda, ravno tako je sporno to, če na nek visok položaj imenuješ nekoga, ki ne uživa zaupanja zaradi problemov, ki jih ima, pravne ali druge narave ali postopkov, ki so v teku," je izjavil.