'Treba je odpraviti določila, ki nas uvrščajo med najbolj nazadnjaške države v Evropi'

Predlagatelji ustavne presoje so mnenja, da je osem členov omenjenega zakona v neskladju s 55. členom ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok in določa, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine. Zakon je po njihovem mnenju prav tako neskladen s 14. členom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, in 34. členom ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Podpise pod pobudo so sicer zbirali v SD - prvopodpisana je njihova poslanka in podpredsednica DZ Andreja Katič -, kjer bodo svoje razloge predstavili v prihodnjih dneh.

V ZaAB pa so na spletni strani danes zapisali, da se je z zavrnitvijo novele zakona na referendumu leta 2001 položaj samskih žensk pri odločanju o svobodnem rojstvu otroka bistveno poslabšal, referendum pa po njihovem "predstavlja enega najbolj grobih posegov v človekove pravice v sodobni slovenski zgodovini".

Ob tem dodajajo, da so nasprotniki zakona takrat menili, da je uporaba medicine za to, da bi samska ženska lahko rodila otroka, strokovno in etično nesprejemljiva in tudi popolnoma nepotrebna, ker bi se s tem ustvarila nepopolna družina. Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti zakona pa se zdaj sprašujejo, po kakšnih merilih lahko kdo ocenjuje, katera družina je popolna in katera je nepopolna.

"Uporaba pojmov popolna in nepopolna družina je za predlagatelje zahteve etično nesprejemljiva, ker je diskriminacijska in zavajajoča. Strinjajo se s predlagatelji na referendumu zavrnjene novele zakona, da je edini kriterij, ki je relevanten za opredelitev družine, obstoj starša in otroka," so pojasnili na spletni strani ZaAB.

Pobuda na ustavno sodišče roma že drugič

Skupina 38 poslancev iz vrst SD, PS, DeSUS in DL je namreč podobno storila že marca lani, a je ustavno sodišče pobudo zavrglo, saj je vmes podpisnikom zaradi volitev prenehal poslanski mandat in niso več imeli pravnega interesa.

Tudi takrat so bili pobudniki v SD, ki so s tem sledili zahtevi za ustavno presojo posameznice, ki jo je ustavno sodišče zavrnilo, ker ni imela pravnega interesa. V utemeljitvi zahteve pa so med drugim zapisali, da ima vsakdo pravico do zdravljenja neplodnosti ne glede na socialni oz. družbeni status ali osebno okoliščino.

Zakon, ki ga izpodbijajo podpisniki, je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Po parlamentarnih volitvah in nastopu nove vlade Janeza Drnovška pa je bila aprila 2001 sprejeta novela zakona, ki bi med drugim omogočila umetno oploditev tudi ženskam brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Teden dni po sprejetju novele je 34 poslancev zahtevalo referendum, z zbiranjem podpisov podpore za razpis referenduma pa je začela tudi skupina volivcev. Volivci so na naknadnem zakonodajnem referendumu novelo večinsko zavrnili, zato ni bila uveljavljena.