'Treba je najti pravo pot, da ne bomo nikogar oškodovali in nikomur dali potuhe'

V začetku preteklega tedna je Inštitut 8. marec predstavil kampanjo z naslovom "Za otroke gre". V državni zbor so vložili predlog sprememb dveh zakonov – cilj je zagotoviti brezplačno kosilo za vse šoloobvezne otroke. Po njihovi oceni gre za ukrep, ki zmanjšuje posledice draginje in otrokom ponuja enake možnosti. 

Predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan medtem meni, da so taki ukrepi populistični. "Upam, da pri Inštitutu 8. marec, ki ga sicer zelo cenim in podpiram, ne gre za to," je dodal in pojasnil, da brezplačne prehrane ne potrebujejo vsi. A po drugi strani priznava, da so morali tudi na njihovi šoli v začetku leta za 10 odstotkov povišati cene malice. Zaradi draginje in brez ukrepov pa bodo primorani cene še povišati. 

Ministrstvo za šolstvo je sicer predlagalo, da bi zamrznili cene šolske malice in oskrbnin v dijaških domovih. Minister za izobraževanje je pojasnil, da so ta ukrep načrtovali že pred pobudo omenjenega inštituta. Razliko do tržne cene bi krila država. 

"Sistem subvencioniranja je izjemno slab in krivičen"

Da predlog nikakor ni populističen, pravi Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, ki je svoje besede podprla z vsaj štirimi razlogi. "Prvič: V šolah obstajajo lačni otroci, ki si ne morejo privoščiti kosila. O tem poročajo nevladne organizacije. Sistem subvencioniranja je izjemno slab in krivičen. Zaradi Cerarjevega ukrepa se dogaja, da število otrok, ki jim pripada subvencionirana prehrana, pada," je bila kritična. Pojasnila je, da je leta 2017 subvencionirana prehrana štiričlanski družini z dvema otrokoma pripadala, če je živela s 148 evri nad stopnjo tveganja revščine, danes pa, če živi z 87 evri pod stopnjo tveganja revščine. "Dva starša z minimalno plačo, ki dobita regres, ne dobita subvencioniranega kosila," je dodala.  

Kot drugi razlog je naštela draginjo in dodala, da ljudje ne vedo, kako bodo preživeli jesen. "Tretjič: ko smo oblikovali ta predlog, smo se zelo poglobili v argumente stroke, ki nenehno opozarjajo, da je šolska prehrana urejena kot tržna dejavnost. Mi jo definiramo kot pravico in urejamo kot javno službo. To pomeni, da šola iz tržnega dela ni več dolžna plačevati elektrike, plač in sestavin," je dejala. Glede na njihov predlog bi morala za plače kuharjev, učiteljev in drugih šolskih delavcev poskrbeti država. Kot četrti razlog je izpostavila, da za idejo brezplačnih kosil za vse otroke stojijo vse politične stranke. "Levica in SD imata to v programu, Svoboda se je k temu zavezala, tudi opozicija za tem stoji. Ko imaš zbrano takšno politično moč, lahko poskrbimo, da je učilnica skupnost in da se ta skupnost kaže tudi v dostopnosti brezplačnih kosil za vse," je dejala Kovačeva.  

"Delu populacije s tem pomagamo, del pa razvajamo"

"Družba se je od osamosvojitve naprej temeljito razslojila in mislim, da hrane ni smiselno subvencionirati vsem družbenim slojem," je na drugi strani prepričan Marjan Gorup, ravnatelj OŠ Prežihov Voranc. Meni, da bi morali brezplačna kosila omogočiti tistim, ki to zares potrebujejo. "Dvigniti bi morali cenzus in sofinancirati tudi druge aktivnosti v šolah, kot so ekskurzije in pripomočki," je dejal.  

Po njegovem mnenju bi z brezplačno prehrano za vse nekaterim pomagali, nekatere pa bi razvajali. "Mislim, da ni prav, da tako ravnamo z davkoplačevalskim denarjem," je dejal. Glede lačnih otrok v šolah je dejal, da so v okviru Aktiva ljubljanskih ravnateljev, v katerega je vključenih 48 šol, vedno poskrbeli za vse otroke, ki so bili v kakršni koli stiski. "Ali v okviru subvencije, brezplačne hrane, ki je bila ponujena za vsakega, ki jo je želel vzeti, ali preko šolskega sklada. Obstaja torej več virov, s katerimi lahko pomagamo, je pa treba seveda vedeti, kateri otroci pomoč potrebujejo," je dejal.  

Po eni strani prehrane torej ne bi subvencioniral kar vsem, po drugi strani pa se nagiba k temu, da bi država poskrbela za to, da bi bila cena prehrane stabilna in dostopna vsem staršem. "To bi se dalo narediti tako, da ne bi financirali 160.000 kosil otrok, ampak bi 'dofinancirali' dodatnega kuharja, ne le za malico, ampak tudi kosila, s čimer bi se hrana lahko bistveno pocenila in postala bolj dostopna za uporabnike," je predlagal.  

"Vedno, ko določamo arbitrarno mejo, del tistih, ki so prikrajšani, odpade"

"Ravnatelj iz Kočevja je izpostavil, da zaradi trenutnega sistema veliko otrok obstaja brez kosila. Vedno, ko določamo arbitrarno mejo, en del tistih, ki so prikrajšani, odpade. Sistem ne upošteva, da nekateri starši plačujejo izjemno visoke najemnine, sistem ne upošteva, da si nekateri starši prikazujejo minimalno plačo prek svojih d.o.o.-jev in dobijo subvencijo, drugi pa ne," je dejala Kovačeva.  

V Inštitutu 8. marec se strinjajo, da bi morali odpraviti vse prikrite stroške osnovnih šol: od učbenikov, delovnih zvezkov pa do kulturnih dni in šol v naravi. "Prepričani smo, da lahkota otrok ne sme biti odvisna od dobre volje in dobrosrčnosti ravnateljev," je še dodala Kovačeva. Spomnila je, da vlada pripravlja davčno reformo. "Če želimo poskrbeti za pravičnejše razlike o dohodkih, lahko uvedemo pravičnejše davke. Osnovna šola pa naj postane popolnoma brezplačna in naj je prostor, kjer otroci niso stigmatizirani in se med seboj ne razlikujejo, vsaj pri obrokih ne," je še izpostavila.  

Gorjup je dejal, da se s Kovačevo v veliko izhodiščih sicer strinja. "Izpostaviti pa sem želel to, da ne bi po nepotrebnem hranili prebogatih ljudi. Mislim, da bi bilo treba bolj temeljito pristopiti k razmisleku o tem, kako bi vsi, ki so socialno ogroženi oziroma prikrajšani, dobili brezplačne obroke in kako tisti, ki zlahka plačujejo, tega ne bi imeli povesem zastonj, ker lahko plačajo," je pojasnil Gorup.

Na koncu je za oddajo 24UR ZVEČER dejal še, da upa, da bodo politiki našli pravo pot, da ne bomo nikogar oškodovali in da hkrati tistim, ki lahko zlahka obvladujejo situacijo, ne bi dajali potuhe.