Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v poročilu o drugi fazi ocenjevanja Slovenije pri uresničevanju Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju izraža zaskrbljenost zaradi napovedane razpustitve omenjene komisije, je povedal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Poročilo državo poziva, naj podvoji prizadevanja za dvig zavesti o podkupovanju tujih javnih uslužbencev.
Predsednik komisije je še povedal, da so priporočila OECD obvezna in bo morala Slovenija o njihovem uresničevanju v enem letu poročati ustno, pisno pa v dveh letih po prejetju poročila.
Avtorji poročila tako ugotavljajo, da je stopnja zavesti o problematiki podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju tako v javnem kot v zasebnem sektorju zelo nizka, zaradi česar bi morale slovenske oblasti močno okrepiti prizadevanja za ozaveščenost vseh relevantnih akterjev.
Kos predstavil poročilo OECD
OECD izraža zaskrbljenost zaradi napovedane ukinitve komisije o preprečevanju korupcije. "Negotova prihodnost komisije vzbuja zaskrbljenost glede tega, kdo bo v Sloveniji vodil in usklajeval bodoča prizadevanja za dvig zavesti o korupciji v družbi in za njeno preprečevanje, še posebej na področju čezmejne korupcije," je zapisano v poročilu.
Takrat bo OECD izdal tudi javno pisno poročilo o tem, kako Slovenija izpolnjuje priporočila. "Ne znam si predstavljati, kaj bi bilo, če Slovenija ne bi uresničila večine ali vseh priporočil", je še povedal Kos in dodal, da ta priporočila veljajo za vsako neodvisno telo, ki bi v prihodnosti imelo iste naloge kot komisija za preprečevanje korupcije.
Hajdinjak: Ne bojimo se nadzora!
Glavna sprememba glede komisije za preprečevanje korupcije je, da bi bili podatki o premoženjskem stanju funkcionarjev javni le v tistem delu, ki so nastali v mandatu funkcionarja, je danes po seji vlade zaskrbljenost Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede ukinitve komisije ovrgel tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak. Poostren bo nadzor nad prijavo premoženja, predvidene pa bodo tudi sankcije, je še pojasnil ter dodal, da bo moral funkcionar vsako nenavadno povečanje premoženja pojasniti.
Po vladnem predlogu sprememb bo nadzorni organ postalo računsko sodišče, ki bo lahko preverilo dokumentacijo in bančne podatke. Če bo treba, bo zadevo lahko predalo davčni upravi, policiji ali komu drugemu. V prehodnem obdobju, torej do izteka mandata komisije oktobra 2010, pa bo nadzor še vedno opravljala komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, je dodal Hajdinjak.
"S tem hočemo dokazati, da se nismo odločili za spremembe zato, ker bi se bali nadzora ali ker bi imeli kaj proti gospodu Kosu, pač pa iz načelnih razlogov. Takšna komisija je unikat, ki ga ne pozna nobena od starih članic EU. Stvari ne spreminjamo zaradi Kosove komisije," je še pojasnil vladni tiskovni predstavnik.
Po Hajdinjakovih besedah bo ministrstvo za javno upravo predvidoma naslednji teden v usklajevalni postopek vlade poslalo spremembe zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se bo po novem preimenoval v zakon o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.