27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Svet se danes spominja žrtev vseh pobojev med drugo svetovno vojno. Generalna skupščina ZN je za dan spomina izbrala obletnico osvoboditve zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz.
V koncentracijskem taborišču Auschwitz je v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila ruska Rdeča armada, zato so ta dan Združeni narodi leta 2005 izbrali za dan spomina na holokavst. 27. januar je postal dan, ki mednarodno skupnost opominja, da je bila posledica holokavsta poboj šestih milijonov oziroma tretjine takrat živečega judovskega prebivalstva skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot drugih.
Spomin na vse žrtve
Dan spomina na holokavst je dan, ki nas spominja na grozote, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno. Tudi v preteklih letih je svet doživel primere genocida, tudi tu, v Evropi, blizu nas. Naj nas 27. januar vsako leto spomni na našo skupno dolžnost, da preprečimo tovrstne grozote v prihodnje. Predsednik države Danilo Türk
Slovenska vlada je leta 2008 ta datum razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Sloveniji tako dan spomina na holokavst kot nacionalni spominski dan letos obeležujemo prvič.
Na ta dan se spominjamo vseh žrtev tega temnega obdobja človeške zgodovine: Romov, Sintov, duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, političnih zapornikov, Slovanov in med njimi tudi vseh Slovencev, ki so bili iz kakršnega koli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča, so v sporočilu za javnost zapisali na zunanjem ministrstvu.
Holokavst je zahteval tudi številne žrtve med slovenskimi Judi, še zlasti v Prekmurju, kjer jih je v predvojnem obdobju živelo največ. Skupno je bilo iz Slovenije v koncentracijska taborišča, kot so Ravensbrück, Auschwitz, Mauthausen in tudi posamezna delovna taborišča, prepeljanih okrog 63.000 ljudi.
Dan spomina na holokavst pa ni le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so holokavst preživeli. Šestdeset let po koncu holokavsta je zaradi odhajajočih generacij preživelih dolžnost mednarodne skupnosti, da prepreči izgubo zavesti o grozotah, storjenih med drugo svetovno vojno, vse večja, poudarjajo na MZZ.
V tem kontekstu Slovenija po navedbah zunanjega ministrstva od leta 2007 dejavno sodeluje v projektni skupini, ki si prizadeva za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta, da bi ohranjali zavest o tem, da holokavst pomeni svarilo pred nevarnostjo sovraštva, nestrpnosti in predsodkov. "Ob pojavih raznih oblik diskriminacije, antisemitizma, rasizma in ksenofobije se danes zdi potreba po opominjanju še toliko večja," so še sporočili z MZZ.
Z minuto molka so se žrtev spomnili tudi poslanci v državnem zboru. "Kljub grozovitim izkušnjam preteklosti se Evropa sooča z novim valom antisemitizma in ksenofobije. Žal znake antisemitizma najdemo tudi pri nas. Napisov, kot so "Juden raus", ki so se pojavili nedavno na mariborski sinagogi, ne smemo odpraviti s pojasnilom, da gre za ogorčenje v zvezi s posredovanjem Izraela v Gazi. Gre za pravi in pristen izraz antisemitizma. Zato takšno ravnanje najostreje obsojam,“ je danes pred sejo povedal predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.