"Danes si več staršev želi, da bi njihov otrok izstopal, kot da bi se zlil z množico," je dejala psihologinja z Državne univerze v San Diegu Jean Twenge, ki v tem vidi razlago za pojav netradicionalnih imen. To je posledica naraščajočega individualizma, dodaja.
Med starši je sicer že nekaj let prva izbira za fantke Luka, medtem ko so leta 2015 največ deklic poimenovali Ema. Pri fantih si nato po vrsti sledijo Filip, Nik, Mark, Žan, Jakob, Jaka, Žiga, David in Anže, pri deklicah pa so se za Emo zvrstile Eva, Zala, Sara, Lara, Nika, Julija, Ana, Lana in Mia.
Zanimiv je tudi pogled na lestvico imen, ki so jih starši za svoje leta 2015 rojene malčke redkeje izbirali. Na njej namreč najdemo kar nekaj takih, ki so bila pred leti zelo pogosta. Na primer Jasna, Jerneja, Martina, Tanja, Urša, Polona ali Erika. Pa Damjan, Dušan, Ivo, Matjaž, Grega, Sašo, Primož …
Okus se spreminja, trendi prav tako. Ime, ki je pred leti veljalo za inovativno, drugačno, je danes lahko že povsem vsakdanje. In obratno. Čeprav je v Sloveniji še vedno največ Francev, Janezov in Ivanov, bo otrok s takšnim imenom gotovo izstopal, na klic pa se bo najverjetneje odzval on sam in ne še dva ali trije vrstniki. Pomislite tudi, kako presenečeni ste, če se na ime Jože odzove otrok ali če se izkaže, da je Inja dama častitljivih let.
Ko gresta partnerja enkrat čez seznam osnovnih in njuno potrebnih stvari za otrokov prihod, pride na vrsto tudi izbira imena za potomca. Pri odločanju o imenih imajo starši v glavi vrsto dejavnikov. Bi starinsko ime v družbi, ki spodbuja in nagrajuje inovativnost, za otroka pomenilo oviro? Bi z izbiro redkega, morda celo nove skovanke, poudarili njegovo identiteto ali ga bo moral vse življenje črkovati? Kakšne težave bi mu ime utegnilo prinesti, če bi se preselil v tujino? Slednji pomislek je vse pogostejši, starši pa zato za otroke izbirajo imena, ki enako domače zvenijo doma in v tujini. V takem primeru tista s šumniki najprej izpadejo iz ožjega izbora.
Danes je tudi vse manj nekoč pogostega poimenovanja po starših, babicah ali dedkih, tradicionalna družinska imena, ki so se dedovala iz generacijo v generacijo, izginjajo. Tudi v tem primeru gre za poudarjanje identitete, edinstvenosti novega družinskega člana, pa še ljubosumju tistih, katerih imen nismo izbrali, se izognemo.
Marsikatera mamica in oče ideje iščeta v ves čas priljubljenih knjižicah imen, številni pa se zanašajo tudi na numerologijo.
Moderno ali tradicionalno ime?
Z netradicionalnim imenom, morda celo novo skovanko, bomo poudarili otrokovo identiteto, poskrbeli, da bo izstopal. Morda bo zato njegova samozavest večja, a vedno obstaja tudi možnost, da mu bo zaradi imena nelagodno. Če je preveč nenavadno, ga čaka nenehno črkovanje ...
Tradicionalno ime mu bo to morda prihranilo, ni pa rečeno. Nenazadnje obstajajo v Sloveniji imena, ki se lahko pišejo z i ali brez: na primer Sebastijan in Sebastjan, Kristijan in Kristjan. Potem so tu takšna, ki se jih lahko različno izgovarja, na primer Aleš ali pa Jernej. Marsikatero od naših tradicionalnih imen pa zunaj meja Slovenije postane prava uganka.
Moderna imena imajo še eno lastnost, ki je ne gre spregledati. Zvenijo mladostno, zato z njimi povezujemo lastnosti, ki jih sicer pripisujemo mladosti. Nasprotno pa imena, ki danes morda veljajo za zastarela, lahko vzbudijo napsrotne, a ravno tako pozitivne asociacije.
Izbira imena lahko odseva poglede staršev na vzgojo. Tisti, ki želijo, da bi bil njihov otrok nekaj posebnega in mu zato izberejo posebno ime, ga bodo tako tudi vzgajali, pojasnjuje Twendejeva. "Starši, ki izberejo resnično nenavadno ime, ponavadi otroka vzgajajo drugače od staršev, ki pravijo: Otroku želim dati ime, s katerim se bo vklopil v družbo," je pojasnila.
Moderna, nenavadna imena so danes veliko bolj priljubljena, kot so bila v preteklosti. A raziskava iz leta 2010 je pokazala, da si 20 odstotkov britanskih staršev želi, da bi otroku izbrali ime, ki ga je lažje črkovati, osem odstotkov je nezadovoljnih, ker ljudje nepravilno izgovarjajo otrokovo ime, desetina pa jih meni, da je bilo izbrano ime sicer zanimivo, a se je obrabilo.
Ko ime odseva zgodovino ...
Ime je za celo življenje, pa naj se starši tega zavedajo ali ne. Uradno ga je sicer mogoče spremeniti, a za to se odločijo le redki. In beseda, s katero nas pozivajo, v sebi skriva več, kot je jasno na prvi pogled. Spremembe trendov pri izbiri imen lahko, na primer, odsevajo širše zgodovinske spremembe. V Združenih državah tako pojav netradicionalnih imen v afriško-ameriški skupnosti povezujejo z uspešnim gibanjem za njihove državljanske pravice, v Franciji in Belgiji naj bi bila redkejša izbira svetopisemskih imen posledica sekularizacije.
Psihologu Brettu Pelhamu, ki dela pri Gallupu, se to zdi povsem razumljivo. Gre za implicitni egoizem – kar je povezano z nami, nas podzavestno privlači. Ne le celotno ime in njegov pomen, lahko zgolj prve črke. "Že delček tvojega imena lahko pritegne tvojo pozornost in ustvari pozitivno asociacijo," je povedal. Zato tudi ljudi, ki jim je ime podobno kot nam samim, ocenjujemo bolj naklonjeno. Na ta način tudi merijo samozavest ljudi. Bolj samozavestni bodo kot svojo najljubšo izbrali prvo črko svojega imena, je pojasnila Twendejeva.
Otrok je človekovo največje bogastvo, zato mu nadenite ime, ki mu bo v ponos. Pomislite, kakšno ime bi radi nosili sami in raziščite, kakšen pomen nosi v izvornem jeziku. Kot je vidno iz navedenih primerov, z izbiro imena lahko močno vplivate na otrokovo prihodnost, zato poskrbite, da mu boste že ob rojstvu dali čim boljšo popotnico. Nato pa je na vas še, da mu pomagate tlakovati pot do uspeha. Leta bodo namreč hitro švignila mimo in kmalu bodo na pragu samostojnosti. Z dolgoročnim varčevanjem lahko poskrbite, da bodo njihovi prvi koraki v samostojno življenje, lažji in brez odvečnih ovir
Imena bogatih in revnih
Našo identiteto oblikujejo tudi drugi, že dolgo vedo psihologi. Ne zgodi se redko, da ti drugi svoje mnenje o nas zgradijo, ko slišijo naše ime, ter se v skladu s tem do nas tudi obnašajo.
Clark, ki je svoje trditve raziskoval na primeru študentov na Oxfordu (glej okvirček), je prišel do še enega zanimivega zaključka – v preteklosti (v začetku 19. stoletja) te koleracije ni bilo oziroma je bila precej manj izrazita. Imena preprosto niso bila tako pomemben družbeni označevalec, kot so danes, ko se je zgodil premik proti nenavadnim, edinstvenim imenom.
Če ne zvenijo posebno, pa je poseben vsaj zapis, še ugotavlja. Tako v angleško govorečih državah tradicionalen zapis imena Jasmine vse pogosteje nadomeščajo različice, kot so Jazmine, Jazmyne, Jazzmin, Jazzmine, Jasmina, Jazmyn, Jasmin in Jasmyn, ugotavlja Jean Twenge. Pa še primera iz naših krajev: Ana je lahko Anna, Sofija je postala tudi Sofia ali Sophie … Ker ni več dovolj, da vemo sami, da je naš otrok edinstven, to mora vedeti in priznavati ves svet.
Tudi izgovarjava je pomembna
Posebno poglavje je izgovarjava. Ljudje, katerih imena je lažje izgovoriti, imajo več možnosti za uspeh v življenju. To je dokazala skupina raziskovalcev iz Avstralije, Belgije in ZDA, izsledke so objavili s strokovni reviji Journal of Experimental Social Psychology.
Vse to pa ne pomeni, da nas ime vedno, povsod in povsem določa. Več informacij imamo, manjši je njegov vpliv. "Dodaj sliko in učinek imena se zmanjša," je za The Times dejal dr. Ford, razvojni psiholog z Univerze George Mason. "Dodaj podatke o osebnosti, motivaciji in sposobnosti in učinek imena se skrči na minimum," je dodal.
Nenavadno ime – da ali ne?
Sociolog Dalton Conley pravi, da se otroci z nenavadnimi imeni hitreje naučijo obvladovanja, v kar jih prisili draženje vrstnikov in odgovarjanje na vedno ista vprašanja. "Ta izkušnja jim koristi, saj se naučijo nadzorovati svoja čustva in impulze, kar je dobra popotnica na poti do uspeha," je dejal. Bo že vedel. Svoji hčeri je dal ime E, sinu pa Yo Xing Heyno Augustus Eisner Alexander Weiser Knuckles. Pravzaprav je Heyno in Knuckles sin dodal kar sam. "Mislim, da jima s tem nisem naložil bremena. Všeč jima je, da imata unikatni imeni," je dejal.
Unikatno ime je imela tudi Novozelandka Talula Does The Hula in Hawaii. Sramovala se ga je, zato se je predstavljala zgolj kot K. Leta 2008, ko je bila stara devet let, je o primeru odločalo sodišče in se postavilo na njeno stran. Skrbništvo je začasno podelilo državi, ravno toliko, da si je dekle lahko spremenilo ime. "Sodišče je zaskrbljeno zaradi izjemno slabe presoje, ki so jo pri izbiri imena pokazali starši," je odločitev pojasnil sodnik in dodal, da otrok očitno premore precej več zdrave pameti kot mama in oče. Sicer pa je njegova kritika letela na vse starše s podobnimi idejami.
Katera imena so prepovedana?
Pri nas zakon določa, da mora osebno ime državljanu zagotavljati identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva, kar se presoja ob vpisu podatka v matični register ob rojstvu ali ob spremembi imena. Očitno Slovenci vendarle nismo tako zelo drzni pri izbiri svojih imen, saj v praksi na upravni enoti Ljubljana še niso reševali takšne vloge.
Prej omenjena E bi v Sloveniji naletela na težave. Velja namreč, da mora biti ime sestavljeno iz besede, beseda pa po slovenskem pravopisu vsebuje vsaj dve črki, so za 24ur.com pred časom pojasnili na Upravni enoti Ljubljana. Zanimivo pa je, da zakon ne omejuje, da mati ne bi mogla dati vsem otrokom isto ime in isti priimek, bi pa to verjetno družini zadeve precej otežilo. V zakonu tudi ni določeno, da mora imeti moški moško ime, ženska pa žensko ime.