Na Paradi ponosa je povorka gejev, lezbijk, biseksualcev in transspolnih oseb krenila s Prešerenovega trga do poslopja državnega zbora, kjer so se simbolično poljubljali in po besedah organizatorjev tako pokazali, da pri istospolnih zvezah ne gre le za seks, ampak za ljubezen.
Udeleženci - po ocenah policistov jih je bilo med 100 in 200 - so se zbrali na Prešernovem trgu, nato pa so opremljeni s transparenti, zastavami, baloni in piščalkami krenili proti parlamentu. Na transparentih je bilo mogoče prebrati različna gesla, kot npr. Trans je OK!, Bi je OK!, Otrok rabi ljubezen, Hočem ohcet, Dol s homofobijo, Rad imam dva fanta.
Povorka, na čelu katere je bila bobnarska skupina Bobnars United, se je pred poslopjem državnega zbora ustavila, gejevski in lezbični pari pa so se na licu mesta simbolno poljubljali, "da pokažemo tej instituciji, da ne gre le za seks, da gre za ljubezen", kot je po megafonu pojasnil Mitja Blažič iz Društva za integracijo homoseksualnosti.
Povorka se je nato vrnila na Prešernov trg, kjer je zbrane nagovoril tudi častni pokrovitelj parade župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Parado ponosa so omogočili Urad vlade za mladino, ljubljanska mestna občina, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Mladinski svet ter veleposlaništvi Danske in Finske.
Diskriminacija državljanov
"Parada ponosa kot politično, družbeni in zabavni dogodek ima svoje korenine v uporu v lokalu Stone Wall Inn leta 1969 v New Yorku, v Sloveniji pa je bil povod za prvo parado ponosa dogodek 8. junija 2001 v Ljubljani, ko pesniku in aktivistu Branetu Mozetiču, skupaj s kanadskim pesnikom Jeanom Paulom Daoustom, niso dovolili vstopiti v lokal zgolj zato, ker sta geja," so predstavniki organizatorjev povedali na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v sredo v Galeriji Škuc.
Ob zaključku predsedovanja Slovenije Evropski uniji želijo s parado opozoriti, da "tudi LGBT osebe čutimo Slovenijo, vendar na drugačen način, kot ga promovira slogan I feel Slovenija".
Tako je slogan letošnje parade preoblikovan slogan I feel Slovenia, s katerim želijo opozoriti na diskriminacijo, homofobijo, nasilje, transfobijo, bifobijo, neenakost, ki jih čutijo lezbijke, geji, biseksualne in transpolne osebe v Sloveniji, ter iz tega izhajajoč molk in strah, je na sredini novinarski konferenci poudarila Maja Mojškerc, aktivistka Legebitre in soorganizatorica Parade ponosa 2008.
"Slovenija še nekaj dni predseduje Svetu EU in bi morala biti za zgled spoštovanja človekovih pravic in enakih možnosti za vse, pa, kot čutimo na lastni koži, ni vselej tako," je na novinarski konferenci povedal Mitja Blažič iz Društva za integracijo homoseksualnosti. Kot je še povedal, se jim bodo na paradi pridružile tudi skupine s Hrvaške in iz Italije.
Kot je poudarila Maja Mojškerc, je Slovenija diskriminatorna že v zakonodaji, saj istospolnim parom odreka enake človekove pravice kot heterospolnim parom. Zato se po besedah predsednika DIH – Društva za integracijo homoseksualnosti Andreja Habjana zavzemajo za konkretno zakonsko izenačitev istospolnih partnerstev s heterospolnimi partnerstvi.
Najboljša rešitev bi bila po njegovem mnenju v spremembi 3. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ko bi bila definicija zakonske skupnosti spolno nevtralna – torej skupnost dveh oseb –, in ne več skupnost moškega in ženske, kot je v zakonu opredeljeno sedaj.
