Nekdanji sodelavec parlamentarne preiskovalne komisije Rado Pezdir je kazensko ovadil preiskovalce NPU, ker kriminalistična preiskava po njegovem mnenju ni prinesla pravih rezultatov oziroma ker niso ovadili bančnikov. A Specializirano državno tožilstvo ni prišlo do enakih zaključkov kot Pezdir, zato so po naših informacijah zaključili predkazenski postopek in Pezdirjevo ovadbo zavrgli.
Odločitev tožilstva je ponovni dokaz, da preiskovalci niso storili nič nezakonitega. Vsi politični pritiski na to preiskavo so bili tako doslej neuspešni. Politika se bo morala sprijazniti s tem, da ne more usmerjati predkazenskih in kazenskih postopkov, pravijo naši viri. Kot smo že večkrat poročali, se največja vladna stranka in člani nekdanje preiskovalne komisije Državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da tožilstvo zavrača njihove kazenske ovadbe, ki so jih zoper bančnike NLB vložili zaradi zgodbe o domnevnem pranju iranskega denarja. Pa tudi kaznivo dejanje pranje denarja se do danes še ni potrdilo. Zaradi te iste preiskave je pred leti ovadba doletela tudi kriminaliste Generalne policijske uprave, ker niso ugotovili pranja iranskega denarja v Novi ljubljanski banki, a je tožilstvo tudi zoper njih ovadbo zavrglo. Pezdir pa je kljub vsemu lansko leto imel svoje teorije, o katerih je pisal: "Pravzaprav je dobesedno neverjetno, da je danes možno izvajati financiranje proliferacije za iranski jedrski program ali pa nakupe bojnih strupov za iransko obveščevalno službo, ne da bi kdo v tej Sloveniji za to odgovarjal. V Novi ljubljanski banki je prišlo večkrat do tega, da so nedvoumno razumeli na banki, da delajo v nasprotju z uredbami, zakoni in direktivami." Pezdir je na strankarskih glasilih SDS in z njihovo pomočjo napadal tudi vse, ki so si drznili pisati o njemu neljubem razpletu primera.
Tožilec Specializiranega državnega tožilstva Jaka Brezigar je, kot smo razkrili lansko leto, v zavržbi ovadbe parlamentarne komisije jasno zapisal: "Preiskovalci NPU so prepričljivo ovrgli vsako možnost fiktivnih faktur ter potrdili, da je bila podlaga za prejeta nakazila dejansko v poslovnem sodelovanju med slovenskimi dobavitelji in kupci iz Irana." Kot še navaja Brezigar, prav tako ni nobenih dokazov, da bi šlo za nedovoljen promet z orožjem ali eksplozivom, kar je potrdila tudi Uprava za jedrsko varnost RS. Prav tako se ni potrdila zloraba položaja bančnikov in ne drži, da je bil iranski državljan na črni listi oseb, proti katerim so bili uvedeni mednarodni omejevalni ukrepi. V tem primeru banka ne bi smela opraviti finančnih transakcij. Bančniki so vse to preverili in dobili potrditev, da stranka ni na črni listi. Policija pa je prek Europola opravila poizvedbo, ali je bil iranski državljan, ki je imel tudi britansko državljanstvo, kdaj obravnavan zaradi financiranja terorizma. Tudi ta podatek se ni potrdil. Do vseh teh zaključkov je namreč prišla specializirana preiskovalna skupina, ki so jo poleg tožilstva in NPU sestavljali še strokovnjaki Urada za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije in Banke Slovenije. Vse okoliščine te kriminalistične preiskave in ravnanje kriminalistov so zdaj skoraj eno leto preverjali še na Posebnem oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na SDT. In očitno prišli do zaključka, da so preiskovalci delo opravili strokovno in zakonito.
Pezdir zaradi preiskave v NLB napada kriminaliste in tožilce
Kot že rečeno, je tožilec Jaka Brezigar zavrgel ovadbo parlamentarne komisije zoper vse nekdanje vodilne v NLB, ker ni bilo ugotovljeno, da bi se kdorkoli od zaposlenih v naši največji banki materialno okoristil zaradi poslovanja banke z iranskim državljanom.
Prav tako ni bilo nobenih dokazov za to, da bi na transakcijske račune prihajala sredstva iz kaznivih dejanj, je v obrazložitvi zapisal Brezigar. Ker se navedbe preiskovalne komisije državnega zbora niso potrdile, je Rado Pezdir v svojih člankih obračunal s preiskovalci in tožilci. Neargumentirano je napadal že nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča, člani stranke SDS so zaradi te preiskave politično obračunali tudi z njegovim naslednikom Darkom Muženičem in ga celo razrešili s položaja direktorja. Tarče diskreditacij so bili prav tako kriminalisti tega urada. "Ti čudoviti preiskovalci, ki v vseh teh letih niso bili sposobni preiskati glavnih kriminalnih zgodb iz bančnega podzemlja, so danes še vedno zaposleni v NPU. Sicer bi morali sedeti po zaporih s svojimi banksterskimi prijateljčki, toda življenje jim je naklonjeno in sedaj lahko mirno nadaljujejo svoje koruptivne prakse ... kot ekonomist tako lahko vsem tem vrhunskim t. i. poštenim kriminalistom z NPU samo svetujem, da se usmerijo tja, kjer je višji proračun, in zaključijo kariero tam, kamor spadajo – v naročju kriminala," je med drugim zapisal Pezdir.
Darku Muženiču je največja vladna stranka očitala celo prikrivanje pranja iranskega denarja v tej kriminalistični preiskavi. Pa vendar, po naših neuradnih informacijah se Muženič niti enkrat ne pojavi v nobenem dokumentu, s katerimi razpolaga Specializirano državno tožilstvo glede bančne preiskave. Jaka Brezigar ga prav tako v zavržbi kazenske ovadbe sploh ne omenja. Nasprotno, zapisal je, da sta bila na sestanku zaradi pranja denarja, ki je bil v Banki Slovenije decembra 2010, kot predstavnika Urada za preprečevanje pranja denarja, takratni direktor Andrej Plausteiner ter vodja oddelka za sumljivo poslovanje Leo Pongračič. Darko Muženič v tej zgodbi torej sploh ni imel nobene vloge, kaj šele, da bi bil odgovoren za prikrivanje kaznivih dejanj, kot mu očita politika. Ali se je nekdanji direktor NPU odločil tudi za odškodninske tožbe zoper njih, ni znano. Je pa Pezdir obračunal tudi z Brezigarjem in ga označil za tožilca globoke države.
"Tožilci ne obtožujemo ljudi, ker bi se nekemu Pezdirju to zahotelo, ampak le, če imamo dokaze"
Spomnimo, na Pezdirjeve napade se je poleg Specializiranega državnega tožilstva ostro odzval tudi Jaka Brezigar. "V Pezdirjevih blatenju in žalitvah ni mogoče zaslediti enega samega dokaza ali najmanjšega argumenta za to, da je bilo moje delo v zadevi nestrokovno, v nasprotju z dokazi ali z zakonom. Torej, brez krivde kriv. V nasprotju s Pezdirjevim pisarjenjem pa tožilci ne obtožujemo ljudi, ker bi se nekemu Pezdirju to zahotelo, ampak le, če imamo dokaze. Tako pač je v pravni državi ..."
Na žaljenje preiskovalcev so se takrat odzvali tudi v Policijskem sindikatu Slovenije in od direktorja Policije zahtevali, da ukrepa in zavrne vse neutemeljene in nedopustne pritiske na preiskovalce kriminalistične policije in NPU: "Kot vam je znano, so bili določeni zaposleni v Policiji oziroma kriminalisti s strani samooklicanih pravnih strokovnjakov, med katere sodijo tudi javne osebnosti iz političnega življenja, ostro kritizirani, omaloževani in žaljivo obdolženi. S tem pa se je zaradi opravljanja nalog za delodajalca, nedopustno poseglo v njihove osebnostne pravice, pravice iz delovnega razmerja, krnjenje ugleda, časti in dobrega imena." Na Pezdirjeve članke se je nato odzvala še Policija: "Odločno zavračamo neresnične in žaljive ocene o delu in sposobnostih policijskih preiskovalcev ter pavšalne ocene o stanju varnostnih razmer v državi. Vsiljevanje avtorjevih neosnovanih trditev ni primerno za resno obravnavo stanja organiziranega kriminala in veljavne normativne ureditve pri nas," je zapisal Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.
Kasneje zavrgli še ovadbo parlamentarne komisije za 400 milijonov evrov škode
Za Brezigarjem je ovadbo preiskovalne komisije državnega zbora zavrgel še tožilec Ivan Pridigar. Kot smo razkrili lansko leto, je zavrgel ovadbo zoper bančnike Nove ljubljanske banke, ker naj bi banko oškodovali za 400 milijonov evrov. "Navedbe v kazenski ovadbi namreč niso v ničemer potrjene niti izkazane v dokumentaciji in zaključkih, ki jih je Preiskovalna komisija podala v Končnem in Dodatnem poročilu. Ocenjujem, da podana kazenska ovadba nima značaja ovadbe v kazensko pravnem smislu, temveč so od ovaditelja podane le splošne, nekonkretizirane navedbe," je v sklepu o zavržbi ovadbe zapisal tožilec Pridigar. Prav tako mu ni bilo jasno, na kakšni podlagi je preiskovalna komisija sploh prišla do zaključka, da je bila zaradi poslovanja družbe NLB Interfinanz AG NLB oškodovana za 400 milijonov evrov. Parlamentarna komisija, ki je "preiskovala" bančno kriminaliteto, pa je ovadbo poslala celo na sodišče, namesto na tožilstvo. In tudi v tem primeru so bančnike ovadili še za nevestno delo v službi, čeprav za takšno kaznivo dejanje bančnikov ni mogoče preganjati, saj nimajo statusa uradnih oseb.
Ko politika za pregon bančnikov aktivira še Sovo
Politika je šla še dlje in v razvpito bančno preiskavo vpletla še Sovo. Kot smo razkrili pred meseci, naj bi Sova pisala kazenske ovadbe po navodilih "naročnika", ta naročnik pa naj bi bil po naših informacijah kar kabinet predsednika vlade. Direktor Sove Janez Stušek naj bi dobil navodila, koga je treba ovaditi v tej zgodbi. Eno od navodil zaposlenim na Sovi se je glasilo: "Skladno z navodili direktorja se kazenska ovadba ali naznanilo o sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v delu, ki se nanaša na predmetne državne organe, vseeno odda brez dokazov oziroma dostopa do dejanske dokumentacije, zgolj na podlagi indicev, saj so takšne želje naročnika." In to kljub temu, da so zaposleni, po naših informacijah, opozarjali na domnevno sporno početje na Sovi: "Agencija dostopa do predkazenskih spisov v zvezi z opravljanjem preiskav, ki so jih vodili NPU, SDT in Policija nima, zato trditve, da svojega dela niso opravljali korektno, ne more podpreti z nobenimi dokazi."
Je pa zanimivo, da so tudi na Sovi v to zgodbo vpletali Rada Pezdirja in v enem dokumentu, po naših informacijah, zapisali: "Kot dodatni indic, da navedeni organi svojega dela niso opravljali vestno, lahko dodamo tudi izjave g. Pezdirja, v kolikor so navedbe resnične, saj je glede na njegovo javno izpostavljanje v tej zadevi, kot tudi sodelovanje pri obeh preiskovalnih komisijah DZ, zares nenavadno, da ga nihče od vpletenih akterjev nikoli ni kontaktiral." Sova je kljub vsemu spisala ovadbe v tej zadevi in jih poslala na tožilstvo, o tem pa obvestila portale, ki jih obvladuje stranka SDS. Po neuradnih podatkih jim je Specializirano državno tožilstvo odpisalo, naj h kazenski ovadbi predložijo tudi konkretne dokaze.
Verjetno se bodo v nadaljevanju na SDT ukvarjali še z ovadbami zaradi krivih ovadb, ki jih bodo vložili tisti, s katerimi politika obračunava. "Organ, ki zadevo preiskuje, je po uradni dolžnosti dolžan preverjati tudi morebitne okoliščine, ali je bilo s podajo takšne ovadbe morebiti izvršeno kaznivo dejanje Krive ovadbe po 283.členu KZ oziroma katero drugo uradno pregonljivo kaznivo dejanje, pri čemer je tudi napeljevanje h kaznivemu dejanju opredeljeno kot kaznivo. Za preiskovanje morebitnih kaznivih dejanj uradnih oseb SOVE je skladno s 158. členom ZKP pristojen Posebni oddelek na Specializiranem državnem tožilstvu," nam je takrat pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. Nenazadnje, zaposleni na Sovi naj bi jasno opozorili, da nimajo dokazov, da bi preganjali policiste, kriminaliste in tožilce. Direktor Sove Janez Stušek pa nam do danes še ni odgovoril na vprašanje, ali je zaposlenim res odredil, koga vse morajo kazensko ovaditi. Prav tako ni odgovoril, ali je navodila dobival iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše. V dokumentih po naših podatkih namreč piše: "Skladno z izrecnim navodilom direktorja smo v naznanilo dodali še vse zahtevane osebe in popravke ..."
KOMENTARJI (182)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.