Afera 'Lepa Nataša': tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper Šarca, Črnčeca in Kozmelja

Zadeva izvira iz leta 2019, ko je tedanja parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pod drobnogled vzela zaposlitev znanke nekdanjega premierja Marjana Šarca, Nataše, na Sovi. Knovs je zaradi suma zlorabe položaja kazensko ovadil Šarca, nekdanjega državnega sekretarja v Šarčevem kabinetu Damirja Črnčeca in nekdanjega direktorja Sove Rajka Kozmelja. Kozmelju so očitali zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, Šarcu in Črnčecu pa napeljevanje k temu dejanju. Poslanska skupina SDS je predlagala, da očitke o zlorabi položaja in političnega vpliva preveri komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Največ obtožb je na Šarca in Črnčeca letelo s strani Janeza Janše in Žana Mahniča. 

Zaradi afere so se takrat zaostrili odnosi med Knovsom in Sovo. Glavni očitek je bil, da je Sova za Šarčevo znanko ustvarila novo delovno mesto, za katero ta ni izpolnjevala pogojev za zaposlitev. 

Zaposlitev je preverjal tudi inšpektorat za javni sektor, ki glavnega očitka ni potrdil. Je pa ugotovil nekatere druge formalne kršitve. Sova je namreč za štiri zaposlene določena potrdila pridobila po tem, ko so bili že izbrani. Inšpektorat je izrekel ukrepe, ki se nanašajo na pravilno poslovanje agencije v prihodnje, za razveljavitev sklenjenih pogodb pa ni bilo zakonskih pogojev. 

Šarec, ki je danes obrambni minister v Golobovi vladi, je tedaj vse obtožbe zanikal, glede primera pa ga je lani zaslišala tudi Policija. 

Tožilstvo: Podatki niso dostopni za javnost

Tožilstvo smo prosili za pojasnila, a so nam odgovorili, da nam odgovorov ne morejo podati, saj gre za tajne podatke, ki niso dostopni za javnost. "V predmetni zadevi gre namreč za podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni z eno od dveh najvišjih stopenj tajnosti, "tajno". Ob tem pripominjamo, da je zadeva specifična, saj z oznako tajnosti niso označeni le posamezni dokumenti, temveč tudi končni akt policije in posledično končni akt tožilstva. Tožilstvo je namreč na podlagi 2. odstavka 14. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP) dolžno dokumentu, ki je sestavljen iz podatkov, ki so že bili predhodno določeni za tajne, določiti najmanj tako stopnjo tajnosti, kar je bilo v konkretni zadevi tudi storjeno," so zapisali.