Tožilstvo: Za Kordeža sedem let in pol zapora ter kazen v višini 50.000 evrov

Okrožni državni tožilec Jože Kozina je na ljubljanskem okrožnem sodišču za nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža predlagal sedem let in pol zaporne kazni ter denarno kazen v višini 50.000 evrov. Tožilec je prepričan, da so bila Kordežu in sodelavcem dokazana vsa očitana kazniva dejanja.

Kozina je ob tem predlagal, da se denarna kazen za Kordeža poravna iz njegovega premoženja, ki je že bilo zavarovano. Za člana Kordeževe uprave Milana Jelovčana tožilec zahteva najmanj dve leti zaporne kazni ter denarno kazen v višini 20.000 evrov.

Tožilec za nekdanjo Merkurjevo izvršno direktorico za finance Janjo Krašovec zahteva najmanj eno leto zaporne kazni ter denarno kazen 10.000 evrov. Enako kazen zahteva tudi za direktorja koroškega gradbenega podjetja Kograd Igem Ota Brgleza.

Kozina je prepričan, da je bila v sojenju prav tako dokazana odgovornost koroškega gradbenega podjetja Kograd Igem, ki je sodelovalo v nakupu in prodaji trgovskega centra Primskovo. Za to podjetje zahteva 70.000 evrov denarne kazni. Nekdanja nadzornica Merkurja in direktorica Merfina Marta Bertoncelj je začasno izločena iz postopka, saj po poškodbi okreva v jeseniški bolnišnici.

Obdolženi naj bi pri preprodaji trgovskega centra Primskovo Merkur oškodovali za približno devet milijonov evrov, Merfinu oz. njihovim družbenikom pa pridobili protipravno premoženjsko korist. Tožilec je poudaril, da je iz dokazov nesporno razvidno, da so v Merfinu potrebovali dodatna sredstva, zato so preplačali nakup trgovskega centra Primskovo. Po mnenju tožilca je sicer ključno vlogo v omenjenem poslu odigral Kordež, ki je vodil postopek sklenitve pogodb.

Tožilec je ob predlogu kazni poudaril, da so Kordež, Bertoncljeva in Jelovčan opravili vse znake očitanega dejanja zlorabe položaja v sostorilstvu. V letih 2008 in 2009 so po njegovih besedah namreč izvedli skrbno načrtovano prodajo trgovskega centra Primskovo na način, da so družbo Merkur oškodovali za približno devet milijonov evrov.

Iz dokazov je po mnenju tožilca nesporno razvidno tudi, da so v Merfinu potrebovali dodatna sredstva za prevzem Merkurja, zato so preplačali nakup omenjene nepremičnine. "Jasno je razvidno, da ne gre za objektiven in realen posel, saj je bila med Merkurjem in Kogradom sklenjena reodkupna pogodba za trgovski center," je poudaril Kozina. Kograd Igem in Merkur se po njegovih besedah namreč nista pogajala o ceni trgovskega centra, so se pa njuni vodilni, med njimi tudi Kordež in Brglez, pogajali o višini provizije.

"Jasno je, da je bila družba Kograd Igem uporabljena zgolj zato, da se zastre povezava med Merkurjem in Merfinom," je poudaril Kozina. Tožilec je ob tem izpostavil Kordeževo odgovornost v poslu. Kordež je namreč, kljub temu da v Merfinu ni imel vodstvenega položaja, vodil celoten posel, je dejal Kozina.

K izvršitvi spornega posla je po njegovem mnenju opazno prispeval tudi Jelovčan, ki je podpisal sporne pogodbe. Tožilec je danes v sodni spis vložil tudi spremenjeno obtožnico. Poleg spremenitve deležev v osnovnem kapitalu Merfina je Kozina opravil še "zgolj redakcijske popravke" v obtožnici.

V trenutku, ko se je družbi Merfin ustvarila protipravna premoženjska korist, je imel Kordež posredno v Merfinu v lasti približno 26-odstotni delež, Jelovčan pa skoraj petodstotni poslovni delež, je spremembe v obtožnici pojasnil Kozina.

Obramba za Kordeža zahteva oprostilno sodbo

Janez Hočevar, odvetnik Kordeža, je po predstavitvi zahtevanih kazni za obdolžene v zadevi Merkur dejal, da Kordež pri prodaji trgovskega centra Primskovo ni storil protipravnega dejanja, zato je tudi predlagana kazen sedmih let in pol zapora nesmiselna. Za Kordeža zato zahteva oprostilno kazen.

Hočevar je poudaril, da je Kordež vedno delal v dobro Merkurja, sedaj pa želi tožilec Jože Kozina menedžerski prevzem Merkurja prikazati kot kriminalno dejanje. V sklepnem govoru je Hočevar dejal, da smo v Sloveniji 15 let podpirali prevzeme podjetij, danes pa so taki prevzemi problematizirani, če ne celo kriminalizirani.

"Ne moremo na križ pribiti nekaj direktorjev, ki so imeli slabe rezultate," je poudaril. Dodal je, da je Merkur za gospodarsko krizo v državi kriv prav toliko kot vsa druga podjetja. "V Španiji nimajo nobenega tajkuna, pa je ravno taka kriza," je nastali položaj opisal Hočevar.

Poudaril je, da je bil prevzem Merkurja javen in transparenten, javnost in lastniki Merkurja pa so bili vedno seznanjeni s tem, kar se je dogajalo. Dodal je, da so bili sicer v sodnem postopku dokazni predlogi izvedeni v bistveno premajhnem obsegu.

"Da bi nekoga lahko obtožili za zlorabo, bi bilo treba natančno navesti, kaj je narobe. Tega pa tožilec ne more narediti, ker ni šlo za zlorabo," je zaključil.

Kordež: Vse transakcije so bile javne in transparentne

Kordež je na ljubljanskem okrožnem sodišču v sklepnih besedah znova poudaril, da nekatere navedbe tožilstva v obtožnici po njegovem mnenju temeljijo na ekonomskih netočnostih. Obdolženi po njegovem mnenju namreč niso imeli namena izvrševati kaznivih dejanj, saj bi si 10 milijonov evrov ali več lahko izplačali tudi z dividendami.

"V projekt sem verjel in vanj vložil vsa svoja sredstva in premoženje, ki sem ga tudi izgubil," je Kordež opisal Merfinov prevzem Merkurja. Ob tem je dodal, da so zaradi poslovne napake zelo drago plačali delnice. "Ves ta minus je dobila država in nekdanji lastniki," je dodal Kordež.

Kordež je ponovil, da so bile vse transakcije javne in transparentne. Tudi domnevno sporna prodaja trgovskega centra Primskovo, zaradi katere je sedel na zatožno klop, je bila po njegovih besedah izvedena le v dobro Merkurja.

Kordež je po koncu sojenja v izjavi novinarjem še dejal, da je iz danes predstavljenih argumentov obrambe jasno razvidno, da v Merkurju obdolženi niso povzročili "nobenega oškodovanja ter so izplačali samo tisto, kar je Merfinu pripadalo po tem, ko je za Merkur plačal 400 milijonov evrov in ko je država od kupnine dobila 100 milijonov evrov".

"Prav tako je očitno, da jaz iz celotnega posla nisem dobil niti evra, kar potrjuje tudi tožilstvo. Sedaj govorijo o neki večji vrednosti premoženja, čeprav vsi vemo, da je šla družba v stečaj, zato ne gre za nobeno premoženje, ki bi ga jaz pridobil," je poudaril Kordež.

V eni prvih izjav novinarjem od začetka sojenja je Kordež spregovoril še o pričakovani sodbi. "Če pa moram biti obsojen zato, ker pač je za vse te probleme v Sloveniji nekoga treba obsoditi, ker rabimo nekoga, ki je zaprt, potem temu pač ne morem pomagati," je zaključil.

Oprostilne sodbe zahtevali tudi za druge

Prav tako je obramba zahtevala oprostilno sodbo za Jelovčana. Po mnenju obrambe bi bila obsodba Jelovčana namreč krivična, saj je bil Jelovčan v upravi zadolžen za področje informatike in organizacije, pogodbe pa je podpisoval le v odsotnosti ostalih članov uprave. Jelovčan je sicer v svojem zagovoru ob začetku sojenja poudaril, da je bil prepričan, da so bile pogodbe, ki so mu jih prinesli v podpis, zakonite.

Tožilec je za Janjo Krašovec zahteval najmanj eno leto zaporne kazni, njena zagovornica Darja Roblek pa oprostilno sodbo. Poudarila je, da obdolženi s prevzemom Merkurja niso storili kaznivega dejanja.

Obtožnica Krašovčevi namreč očita pomoč pri zlorabi položaja, zato bi moralo tožilstvo po njenih besedah Krašovčevi dokazati namen izvedbe kaznivega dejanja. Takšnega naklepa pa pri Krašovčevi ni bilo, je poudarila zagovornica. Roblekova je sodnemu senatu tudi predlagala, da se Krašovčevo oprosti plačila stroškov sojenja, saj je obdolžena brezposelna.

Prav tako so zagovorniki izpostavili, da Brglez ni storil očitanih dejanj. Po mnenju obrambe je namreč nakup trgovskega centra Primskovo za Kograd Igem predstavljal izredno zanimivo možnost, vendar pa so nato nastale gospodarske razmere koroškemu podjetju narekovale, da proda center.