Pred napovedanim zaključkom sojenja nekdanjemu zdravniku intenzivnega oddelka Nevrološke klinike v UKC Ljubljana je ljubljansko tožilstvo po poročanju Dnevnika spremenilo obtožnico. To je za častnik potrdil Radanov zagovornik Gorazd Fišer, prekvalifikacijo obtožnice pa so potrdili tudi na ljubljanskem tožilstvu, kjer pa o vsebini spremenjene obtožnice še ne morejo govoriti.
Sprva so Radanu očitali tudi šest umorom pacientov, med sojenjem pa so dve obtožbi umora že umaknili iz obtožnice. Enemu od bolnikov naj bi po trditvah tožilstva vbrizgal kalij, zaradi česar naj bi umrl. Po tej smrti je tudi vzniknila afera, kriminalisti pa so takrat pod drobnogled vzeli smrti še ostalih bolnikov, ki jih je zdravil Radan.
Radanu sicer poleg ubojev očitajo tudi ponarejanje listin, zlorabo uradnega položaja, neupravičeno slikovno snemanje in omogočanje uživanja prepovedanih drog.
Različne trditve izvedencev klinične psihologije
Kvalifikacijo kaznivih dejanj umora je tožilstvo dokazovalo s pomočjo izvedenca klinične psihologije Aleša Friedla, ki je med drugim zatrjeval, da ima Radan narcistično osebnostno motnjo in zanjo značilen 'grandiozni jaz'. Trpel naj bi tudi zaradi znižane samopodobe, kar naj bi poskušal nadomestiti z občutkom večvrednosti, bil naj bi manipulativen, imel naj bi tudi t. i. kompleks boga. Friedl pa je pri njem našel tudi "potencial za nasilništvo".
A obramba je na drugi strani poklicala svojo izvedenko klinične psihologije Alenko Sever, ki je na sodišču raztrgala stališča Friedla in ocenila, da Radan življenje vidi kot nekaj dragocenega, pri njem prav tako ni našla nasilja ali manipulativnosti. Po njenem zaslišanju je Friedl svoje mnenje umaknil, Radan pa je maja 2016 lahko zapustil pripor. Tožilstvo je nato predlagalo sodišču, naj določi novega sodnega izvedenca, a je bil predlog tožilstva zavrnjen.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.