Tožilstvo se bo pritožilo

Odločitev zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, da zavrne zahtevo tožilstva za preiskavo proti Ribičiču, je odvetnik Peter Čeferin komentiral z besedami, da je glede na sklep senata "posredno sam vrhovni državni tožilec priznal, da v tej kazenski zadevi nima zadosti dokazov za utemeljenost suma, da bi prav Mitja Ribičič izvršil očitana mu kazniva dejanja". Sodni senat je po Čeferinovem mnenju zahtevo zavrnil, ker ni podan utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje.

Kot je znano, je senat na seji 27. junija odločil o zadevi Ribičič, včeraj pa so s sodišča poslali odločitev strankam v postopku in o tem seznanili javnost. Kriminalisti so namreč maja lani ovadili Ribičiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida nad civilnim prebivalstvom.

"Po mnenju senata je razlog za zavrnitev preiskave odsotnost utemeljenega suma, da je Ribičič storil očitano kaznivo dejanje," je za 24ur.com povedal vrhovni državni tožilec Andrej Polak. "Na odločitev senata se bom pritožil." Ob tem je Polak zavrnil trditev Ribičičeva odvetnika, da naj bi tudi sam kot tožilec priznal šibkost dokazov o kaznivem dejanju hudodelstva, ki naj bi ga storil Mitja Ribičič z ukazi o poboju pripornikov po 9. maju 1945 in v letu 1946. Na seznamu pobitih, za katere je ukaz o usmrtitvi dal "major Mitja", je 217 moških, predvsem iz Ljubljane in okolice.

Čeferin: Gre za kakovosten izdelek senata

Za razliko od preiskovalne sodnice, ki se ni strinjala z zahtevo tožilstva, ker je menila, da ni formalno pravne osnove za uvedbo preiskave očitanega kaznivega dejanja, pa je senat menil drugače. Čeferin še dodaja, da sklep senata obsega 30 strani. "Gre za strokovno zelo kakovosten izdelek, glede katerega je jasno, da ni mogel biti izdelan in napisan v 48 urah, kot to določa zakon o kazenskem postopku."

Skladno s pravnim poukom Čeferin sedaj pričakuje, da se bo vrhovni državni tožilec v treh dneh zoper sklep prvostopnega senata pritožil na Višje sodišče v Ljubljani. To sodišče pa mora, kakor si Ribičičev odvetnik razlaga določila zakona o kazenskem postopku, o pritožbi odločiti tudi v 48 urah.

Čeferin meni tudi, da bo "to mogoče storiti toliko lažje, ker bo imel drugostopni senat pri svoji odločitvi poleg obširne zahteve za preiskavo in prav tako obširnega odgovora obrambe na razpolago tudi jasna stališča preiskovalne sodnice in do potankosti izdelane strokovne argumente prvostopnega senata".

Zgodovinarja: Pravosodje ščiti zločince

"Namesto da bi raziskalo zločine in zaščitilo žrtve, slovensko pravosodje desetletja in še danes ščiti storilce najhujših kaznivih dejanj zoper človečnost," je odločitev sodnega senata komentiral zgodovinar Jože Dežman. "Zgodovinarji smo se lotili tega obdobja zgodovine in natančno vemo, kdo je 'major Mitja'. Če sodniki trdijo, da je premalo dokazov za preiskavo proti Ribičiču, ker menda ni povsem jasno, katera oseba v Ozni je imela naziv 'major Mitja', naj zdaj pojasnijo, koliko je bilo takih majorjev Ozne, ki so odločali o usmrtitvah in so se podpisovali s tem imenom. To je čisto sprenevedanje," je še povedal Dežman.

Enakega mnenja je tudi zgodovinarka in avtorica odmevne študije Razdvojeni narod: Slovenija 1941-1945 dr. Tamara Griesser Pečar. "Ribičič je bil v času pobojev namestnik načelnika Ozne Ivana Mačka - Matije in je do sprejetja kazenskega zakonika leta 1951 osebno vodil montirane policijske procese, v katerih so od priprtih z mučenjem izsiljevali priznanja. Na podlagi študija dostopnih zgodovinskih virov lahko rečem, da ni verjetno, da bi poleg Ribičiča obstajal še kakšen drug 'major Mitja', ki bi imel pristojnost odločanja o življenju in smrti pripornikov."

Podatki o sestavi sodnega senata v zadevi Ribičič so tajni

Tiskovna predstavnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Romana Ciko je za 24ur.com povedala, da se bodo še odločili, v kakšni obliki bo zunajobravnalni senat pojasnil svojo odločitev, s katero je zavrnil zahtevo Vrhovnega državnega tožilstva o uvedbi preiskave proti nekdanjemu oficirju komunistične tajne policije OZNA Mitji Ribičiču, obtoženemu kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Sicer pa sodišče ne bo posredovalo podatkov o sestavi sodnega senata, ki je odločal v zadevi Ribičič, pri čemer se Cikova sklicuje na 10. člen Sodnega reda.

Obtožni akt očita poveljniško odgovornost

Vrhovno državno tožilstvo je 21. aprila letos na Okrožno sodišče v Ljubljani zoper njega vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika.

Obtožni akt naj bi vseboval imena in priimke preko 200 ljudi, o katerih se utemeljeno sumi, da naj bi bil njihove smrti spomladi 1945 sokriv poveljniško odgovoren danes 87-letni Ribičič, pred 60 leti drugi človek tajne komunistične policije OZNA v Sloveniji in v letih 1954-1958 notranji minister. Ribičič je 5. junija nastopil pred preiskovalno sodnico, ki pa je kasneje zavrnila zahtevo državnega tožilca, naj uvede preiskavo zoper omenjenega, zato je o tem odločal zunajobravnavni senat tega sodišča.