Tožilstvo bo preiskovalo policijsko nasilje

Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je po nujnem postopku za plenarno zasedanje DZ pripravil noveli zakonov o državnem tožilstvu ter o kazenskem postopku. Večina članov odbora se je strinjala, da se preiskovanje kaznivih dejanj policistov, tudi policijskega nasilja, prenese na vrhovno državno tožilstvo, kjer bo ustanovljen specializiran oddelek znotraj skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

V specializirani oddelek bo predvidoma premeščenih pet policistov, v njem pa bosta delovala še dva državna tožilca in en namestnik. Na centraliziran način bodo odkrivali kazniva dejanja in domnevne storilce kaznivih dejanj znotraj represivnih organov. Centralizirano pa jih bodo usmerjali državni tožilci iz omenjenega oddelka.

Tudi s predlaganimi spremembami zakona o kazenskem postopku naj bi bilo omogočeno učinkovito odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so pripadniki policije, vojaške policije, obveščevalno -varnostne službe ali so napoteni na misijo v tujini. V skladu s spremembami bo pristojnost za odkrivanje in pregon njihovih kaznivih dejanj prenesena na policiste in državne tožilce novega specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Konkreten primer ukazal na pomanjkljivost sistema

Po pojasnilu državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Roberta Marolta so noveli pripravili med drugim zaradi odločbe ustavnega sodišča. V konkretnem primeru je bila v zvezi s sodno odločbo ugotovljena kršitev pravice do učinkovitega varstva pravic, ker ni prišlo do sodne presoje delovanj policistov v konkretni zadevi hišne preiskave in smrti osumljenca.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu pa je v sodbi odločilo, da je Slovenija oziroma njen državni organ prekršil pravice iz evropske konvencije o človekovih pravicah. Oblasti namreč niso izvedle celovite in učinkovite preiskave glede pritožnikovega verodostojnega očitka, de je policija z njim grdo ravnala.

Opozicija opozarja

Pomisleke do novele zakona o državnem tožilstvu so izrazili v opozicijskih poslanskih skupinah. Kot je opozoril Miran Potrč (SD), sodba evropskega sodišča in odločba ustavnega sodišča vlado zavezujeta, da zavaruje oškodovance zaradi policijskega nasilja. Zakon bi moral tudi po mnenju zakonodajno-pravne službe žrtvam določiti položaj, ki bi zagotovil neodvisnost preiskovanja. Potrč se je tudi vprašal, zakaj so zajeta vsa kazniva dejanja in ne samo tista, ki so neposredno povezana z opravljanjem in morebitno zlorabo policijskih pooblastil.

Tudi Darja Lavtižar Bebler (LDS) je opozorila, da odločba ustavnega sodišča in sodba evropskega sodišča ne govorita o pomanjkljivosti zakonodaje, temveč o konkretnih primernih policijskega nasilja. Predlog vladnega zakona se s položajem žrtev policijskega nasilja sploh ne ukvarja, zato bi bila verjetno prej potrebna sprememba zakona o policiji, meni poslanka. Predlagani zakon poleg tega posega v načelo enakosti, saj uvaja organ, ki bo preganjal le določeno kategorijo storilcev.

ZPS je še opozorila, da se predlagani noveli omejujeta le na zagotavljanje neodvisne preiskave v okviru kazenskega postopka, torej če so podani razlogi za sum, in tako ne dajeta ustreznega odgovora na zagotavljanje možnosti neodvisnega preiskovanja državnega nasilja v primerih, ko posameznikom ne bi bilo mogoče očitati kaznivega dejanja ali bi obstajale ovire za uvedbo kazenskega postopka. Za celovito izvršitev odločb ustavnega in evropskega sodišča je po mnenju ZPS potreben širši pravnosistemski pristop in preučitev ureditve nekaterih drugih zakonskih ureditev.