Sodišče je suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ki ga je obtožnica bremenila zlorabe položaja pri vodenju stečajnega postopka Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicure, spoznalo za krivega in mu dosodilo štiri leta zapora. To je kazen, ki jo je zanj predlagal tožilec Edvard Ermenc.

Njegovemu predlogu je sodišče sledilo tudi v primeru soobtoženega Jožeta Šušteršiča, ki je kupil terjatve HKS Sicure in jih prodal po bistveno višji ceni. Obsodilo ga je na tri leta zapora.

Sodišče je obema prisodilo tudi stranske denarne kazni – Goršetu nekaj več kot 47.000 evrov, Šušteršiču pa 33.000 evrov. Sklenilo je tudi, da se Šušteršiču odvzame nezakonito pridobljena korist. Če tega denarja ne bo vrnil, bo sodišče šlo v prodajo njegove lastnine, pridobljena sredstva pa nakazalo v stečajno maso. Šušteršič, ki je bil obsojen napeljevanja k zlorabi položaja, je namreč s prodajo terjatev, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).

Podjetje HKS Sicure je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku, ki je potekal deset let, je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.

Sodnica: Obramba se sprašuje, kje je motiv. V denarju. To je motiv

Sodnica Dejana Fekonja je ob izreku sodbe dejala, da je bilo v sojenju, ki se je začelo oktobra lani, nedvomno dokazano, da je Šušteršič Goršeta napeljeval k zlorabi položaja pri vodenju stečajnega postopka, prav tako pa je bila po njenem mnenju nedvomno dokazana Goršetova zloraba položaja.

Poudarila je, da je Gorše v stečajnemu postopku Banki Slovenije, upniškemu odboru in stečajnemu senatu večkrat podajal zavajajoče navedbe, da dolžniki ne plačujejo dolgov, zaradi česar bi bila smiselna prodaja terjatev, upniški odbor in stečajni senat pa sta se z njegovim predlogom strinjala.

"Dejstvo je, da dinamika plačevanja kaže, da je večina dolžnikov plačevala posojila. Zakaj torej podati predlog za prodajo terjatev, če se je v večini izplačevala," se je vprašala sodnica. "Prodaja ne samo, da je bila neupravičena, dokazano je bilo, da sta se Gorše in Šušteršič o tem dogovarjala," je poudarila. Po njenem mnenju je bilo namreč v sojenju dokazano tudi, da sta se Gorše in Šušteršič poznala še pred prodajo terjatev ter se o prodaji tudi dogovarjala.

Odgovorila je tudi na navedbe obrambe, da Gorše ne more biti obsojen za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, saj naj prodaja terjatev to ne bi bila. Dejala je, da je prodaja terjatev gotovo gospodarska dejavnost. Prav tako je odgovorila na vprašanje zagovornikov, kaj naj bi sploh bil Goršetov namen, da Šušteršiču omogoči premoženjsko korist. "Obramba se sprašuje, kje je motiv. V denarju. To je motiv," je poudarila sodnica.

Tožilec pričakuje pritožbo, obramba kazni ne komentira

Sodišče je poslalo jasno sporočilo, da je stečajni upravitelj oseba javnega zaupanja, ki postopka ne sme zlorabljati za pridobitev premoženjske koristi, je po izreku kazni dejal tožilec Edvard Ermenc. "Kar se mene tiče, sem bil tekom celotnega postopka optimist," je dejal. Dodal je, da je bil celo malo presenečen, da je sodišče pri izreku kazenskih sankcij v celoti sledilo njegovemu predlogu. Ocenil je, da je sodnica jasno obrazložila sodbo, postopek pa je tekel hitro, razen določenih zapletov glede finančne izvedenke. Pričakuje sicer pritožbo obsojenih na višje sodišče, ne želi pa špekulirati, kako bo to v tem primeru odločilo.

Obramba izreka kazni ni komentirala. Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sicure pa dejal, da je sicer zadovoljen, vendar pa je do pravične sodbe prišlo šele po devetih letih. "Poleg tega nam je žal, da je bilo Goršetu očitano bistveno manjše oškodovanje, kot je bilo v tej zadevi storjeno. Dobljena je bila bitka, ne pa vojna," je poudaril. Dodal je, da je bilo v zvezi s stečajem HKS Sicure sicer vloženih še več kazenskih ovadb, ki pa so vse še vedno v predkazenskih postopkih.

Krivde nista priznala

Gorše in Šušteršič sta imela na predobravnavnem naroku oktobra lani možnost priznati krivdo ter si tako znižati kazen, vendar pa tega nista storila. Če bi takrat priznala krivdo, bi tožilstvo za Goršeta predlagalo dve leti in 10 mesecev zapora ter denarno kazen 500 dnevnih zneskov, za Šušteršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen v višini 350 dnevnih zneskov.

Predsednik zbornice upraviteljev: Za svoja ravnanja je treba prevzeti odgovornost

Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman je poudaril, da je Gorše v prvi vrsti odvetnik, hkrati pa tudi stečajni upravitelj. Obsodba še ni pravnomočna, če pa bo to postala, bo moral Gorše za svoja dejanja tudi prevzeti odgovornost. "Gre za ekscesen primer in slaba luč na stečajnike kot ceh ne bi smela pasti. To ne bi bilo prav, ker gre samo za enega od 145 stečajnih upraviteljev," je poudaril in dodal, da se tak eksces lahko zgodi v vsakem poklicu.

Zaman je še dejal, da nekdo, ki je pravnomočno obsojen, nima mesta med upravitelji, kar določa tudi zakonodaja.