V sklepu še piše: "Ocenjujem, da podana kazenska ovadba nima značaja ovadbe v kazensko pravnem smislu, temveč so s strani ovaditelja podane le splošne, nekonkretizirane navedbe." Tako je ovadbo zavrgel tožilec Ivan Pridigar. To je že druga zavržba kazenske ovadbe iz Državnega zbora oziroma Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za drugo sanacijo bančnega sistema.
Komisija je bančnike ovadila zaradi domnevno nepravilnega kreditiranja pri družbi NLB Interfinanz AG oziroma zaradi nezakonitega poslovanja družbe na območjih Hrvaške, Srbije in Črne gore. Kar pa po mnenju tožilca ni v ničemer konkretizirano. Vložena kazenska ovadba pa da ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi raven suma lahko dvignili na nivo razlogov za sum, kar je pogoj za dodatno zbiranje dokazov v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, ugotavlja tožilec. "Pri tem je potrebno izpostaviti, da očitki Preiskovalne komisije v predmetni kazenski ovadbi niso z ničemer konkretizirani, niti iz dokumentacije, priložene Končnemu in Dodatnemu poročilu, ne izhaja, na kakšni podlagi je Preiskovalna komisija zaključila, da naj bi očitana dejanja bila storjena v času od 1. 1. 1997 do 24. 4. 2015 ter zakaj naj bi zaradi poslovanja družbe NLB Interfinanz AG prišlo do oškodovanja družbe NLB d.d. v višini 400 milijonov evrov," je zapisal.
Švica kar tako na pamet, brez konkretnih sumov o kriminalu, podatkov ne daje
Ob tem tožilec še navaja, da iz splošnih pravil mednarodnega sodelovanja za švicarske pravosodne organe izhaja, da brez konkretnih zaprosil za konkretna kazniva dejanja ne posredujejo zaprošenih podatkov. Kar pomeni, da ne sodelujejo v primerih, ko gre samo za »fishing for evidence« ali v prevodu za iskanje dokazov kar na slepo. Iz posredovanih listin preiskovalne komisije pa ne izhajajo niti razlogi za sum storitve očitanih kaznivih dejanj, še piše. "Ovadba Preiskovalne komisije z dne 15. 6. 2018 tako vsebuje zgolj splošne, nekonkretizirane navedbe in posplošena dejstva, iz katerih ne izhaja dovolj natančno zatrjevanje o obstoju kaznivega dejanja, da bi bilo mogoče začeti s predkazenskim postopkom in na podlagi takšnih navedb ni podana niti minimalna možnost uvedbe kazenskega ali predkazenskega postopka," opozarja tožilec Pridigar v sklepu.
Kot pravi, pa so kljub tako nepopolnim navedbam v ovadbi iskali minimalne možnosti za nadaljevanje postopka. Zato so od NLB in NLB Interfinanz AG skušali dobiti podatke in dokaze, ki bi se nanašali na posle švicarske družbe, v katerih naj bi bila, po navedbah komisije, oškodovana NLB. Tožilstvo je tudi pri švicarskih pravosodnih organih poizvedovalo glede morebitnih kazenskih in predkazenskih postopkov zoper osumljence, zaradi dejanj na škodo NLB Interfinanz AG. "Vendar iz posredovanega odgovora NLB, kakor tudi iz dokumentacije, ki je priloga poročil Preiskovalne komisije, ne izhaja, da bi NLB z izpostavljenimi posli bila oškodovana ..." zaključuje tožilec.
Je pa nenavadno, da je preiskovalna komisija Državnega zbora kazensko ovadbo namesto na policijo ali na tožilstvo vložila kar na sodišče, točneje na Okrožno sodišče v Ljubljani. Komisija, ki "preiskuje" bančno kriminaliteto, pa ne ve niti tega, da se ovadbe ne vlagajo na sodišča. Sodišče je ovadbo nato poslalo na Specializirano državno tožilstvo. Tudi v tem primeru pa so bančnike ovadili še za nevestno delo v službi, čeprav bančniki niso uradne osebe in se jih sploh ne more preganjati za to kaznivo dejanje.
A tu se politično vztrajanje mimo dejstev in tožilstva ne konča. Notranji minister Aleš Hojs je odredil celo revizijo kriminalističnih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada. Tudi za bančno kriminaliteto, ki jo je preiskovala parlamentarna komisija. Ker meni, da NPU ni dovolj učinkovit in da niso zadovoljivi rezultati glede pregona bančnih kaznivih dejanj, ki jih je naznanila komisija. Ali drugače, stranka SDS ni zadovoljna z epilogi teh preiskav. Glede na to, kar sta v sklepih o zavržbah teh ovadb zapisala tožilca Jaka Brezigar in Ivan Pridigar, se zdi, da bodo morale biti ovadbe preiskovalne komisije bistveno bolj strokovne in podprte z dokazi, če bo minister Hojs želel pregon bančnikov.
Komisija vlaga ovadbe brez pravih dokazov, Pezdir pa napada policijo in tožilstvo
To je že druga zavržba kazenskih ovadbo zoper bančnike, ki jih je spisala preiskovalna komisija. Prvo, ki se je nanašala na zgodbo o domnevnem pranju iranskega denarja preko NLB, je zavrgel tožilec Jaka Brezigar. Zaradi te odločitve ga strokovni sodelavec državnozborske komisije Rado Pezdir še vedno napada v svojih kolumnah, mu očita, da je tožilec v službi globoke države in podobno. Prejšnji teden se je Brezigar ostro odzval in med drugim zapisal: "Pri zapisu Pezdirja ne gre le za blatenje, pač pa tak zapis kaže na njegovo temeljno nerazumevanje postulatov pravne države, kazenskega postopka in problema, o katerem pisari ... V Pezdirjevih blatenju in žalitvah ni mogoče zaslediti enega samega dokaza ali najmanjšega argumenta za to, da je bilo moje delo v zadevi nestrokovno, v nasprotju z dokazi ali z zakonom, Torej, brez krivde kriv. V nasprotju s Pezdirjevim pisarjenjem pa tožilci ne obtožujemo ljudi, ker bi se kakemu Pezdirju to zahotelo, ampak le, če imamo dokaze. Tako pač je v pravni državi."
O kriminalistih Nacionalnega preiskovalnega urada, ki jim Pezdir prav tako očita, da ne preganjajo bančnega kriminala, pa je nazadnje zapisal: "Ti čudoviti preiskovalci, ki v vseh teh letih niso bili sposobni preiskati glavnih kriminalnih zgodb iz bančnega podzemlja, so danes še vedno zaposleni v NPU. Sicer bi morali sedeti po zaporih s svojimi banksterskimi prijateljčki, toda življenje jim je naklonjeno in sedaj lahko mirno nadaljujejo svoje koruptivne prakse ... kot ekonomist tako lahko vsem tem vrhunskim t. i. poštenim kriminalistom z NPU samo svetujem, da se usmerijo tja, kjer je višji proračun, in zaključijo kariero tam, kamor spadajo – v naročju kriminala," meni Pezdir. Policija se za razliko od tožilstva na takšne obtožbe ne odziva. Pa tudi policijska sindikata ne.
KOMENTARJI (469)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.