Kljub pozivom tožilcev, naj se usklajevanja za odpravo plačnih nesorazmerij in pripravo plačne reforme nadaljujejo skupaj s sodniki, sta za danes po naših informacijah sestanka na ministrstvu za javno upravo še vedno predvidena ločeno, najprej s sodniki, nato s tožilci. Državnotožilski svet pa v pismu navaja tudi, da ker problem prenizkih plač tožilcev traja že predolgo, to vpliva tudi na delovanje državnega tožilstva kot institucije, saj med tožilci vlada slabo vzdušje, nemalo pa da jih je že zapustilo tožilske vrste in odšlo na bolje plačana delovna mesta, Golobu piše predsednik Igor Lučovnik in ga prosi, naj se čimprej uredi trenutno nevzdržno stanje.
Spomnimo, vlada je tožilcem in sodnikom že januarja obljubila 600 evrov bruto dodatka, a se to v praksi potem ni zgodilo. Tožilske plače so problem že več kot 10 let, ker so v tem času samo stagnirale, po nekaterih ocenah so se jim znižale od 20 do 32 odstotkov, opozarja prvi mož tožilstva Drago Šketa.
"Želimo, da se popravijo stare krivice glede tožilskih plač, to je ključno. Pravico smo iskali tudi na Ustavnem sodišču in uspeli, zato je skrajni čas, da se uredi plačni status zaposlenih na tožilstvu. Resnično si ne želimo o tem obveščati mednarodne javnosti. Tožilcem mora biti zagotovljeno primerno plačilo. In plača državnega tožilca se določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kakor plača sodnika, ustreznega naziva oziroma položaja, pravi zakon. Zato ne vidim nobene potrebe po razlikovanju glede plač sodnikov in tožilcev, prav tako ni razlogov za ločena pogajanja," pravi generalni državni tožilec Šketa, ki podpira prizadevanja tožilcev za enakopravno obravnavo v pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij v pravosodju. Sodniki in tožilci so glede plač izenačeni tudi po mednarodnih standardih, dodaja.
"Nobenih ustavno pravnih razlogov za ločena pogajanja sodnikov z vladno skupino ni. Zato menimo, da je nesprejemljivo, neutemeljeno in nekorektno, da na usklajevanja v zvezi z uvrstitvijo v plačni steber in s tem v plačne razrede ter odpravo plačnih nesorazmerij Posvetovalna skupina pri Vrhovnem državnem tožilstvu ni več vabljena hkrati s kolegi sodniki. To se je zgodilo brez vnaprejšnje napovedi in brez kakršne koli utemeljitve," predsedniku vlade v pismu piše predsednik Državnotožilskega sveta Lučovnik in opozarja, da so zaradi nekorektnega manevra vladne strani postavljeni v slabši položaj kot kolegi sodniki.
Kot še navaja, nihče ne oporeka, da le sodniki predstavljajo tretjo vejo oblasti, vendar to ne more in ne sme biti razlog za ločeno usklajevanje pri pripravi plačne reforme. In da je edino racionalno in smotrno, da usklajevanja glede uvrstitve v plačne razrede tečejo hkrati s sodniki in tožilci, saj da ni nobenega ustavnega, zakonskega in dejanskega razloga, da bi bila izhodišča za določitev plač sodnikov in državnih tožilcev različna.
"Za zadržanje in pridobivanje strokovno vrhunskih kadrov v državnotožilsko organizacijo so namreč nujne enake plače in dodatki državnih tožilcev, kot so oziroma kot bodo plače in dodatki sodnikov. Le tako bo mogoče zadržati in pridobiti vrhunske strokovnjake, ki delujejo samostojno in neodvisno, kar je eden izmed pogojev za delovanje pravne države oziroma demokratične družbe nasploh," pravi Lučovnik.
Kot še navaja, člani Državnotožilskega sveta aktivno sodelujejo v Posvetovalni skupini pri Vrhovnem državnem tožilstvu, ki jo vodi vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Pričakujejo, da bodo v svojih prizadevanjih bolj slišani, enakopravno upoštevani in pravično obravnavani, predvsem pa na enak način kot vlada obravnava sodnike, še piše v pismu premierju Golobu.
"Spoštovani gospod predsednik vlade, prosim vas, da vladno pogajalsko skupino pozovete, naj na naslednja usklajevanja o plačah funkcionarjev v pravosodju poleg predstavnikov sodnikov povabi tudi predstavnike državnega tožilstva in nadaljuje enovita pogajanja z vsemi funkcionarji v pravosodju. Zapostavljanje in slabše obravnavanje državnih tožilcev kot sodnikov bi namreč neizogibno odprlo mnoga ustavnopravna in mednarodnopravna vprašanja," pisanje predsedniku vlade zaključi predsednik Državnotožilskega sveta Igor Lučovnik.
Kakšen bo odziv na zahteve tožilstva, bo jasno že danes, čeprav so zaenkrat še vedno predvidena ločena pogajanja s sodniki in tožilci.
Slovensko sodniško društvo: Želimo jasno sporočiti, da se s sodniki preprosto tako ne ravna
Nezadovoljni sodniki pa so vladi oziroma predsedniku vlade Robertu Golobu pisali že prejšnji mesec. Kot je zapisala Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, ki združuje skoraj 600 sodnikov, se je občni zbor društva ponovno sestal konec marca in ugotovil, da vlada svoje resnosti za zdaj ni pokazala. Januarja obljubljenega dodatka namreč ni bilo.
"Želimo jasno sporočiti, da se s sodniki preprosto tako ne ravna. Občni zbor Slovenskega sodniškega društva je soglasno sklenil, da vlado pozove k takojšnjemu ukrepanju. Sodniki smo v tej državi, katere eno od vej oblasti trenutno vodite, odločevalci, brez katerih država in družba ne moreta delovati. Smo tisti, ki v končni fazi zagotavljamo njeno mirno delovanje. Zagotavljamo varstvo pravic in svoboščin, varnost pravnega prometa, enakost pred zakonom, skratka to, kar je temeljno v pojmu 'vladavina prava'. Tega, kar počnemo, ljudem ne moremo 'samo obljubiti'," je Golobu v imenu društva sporočila sodnica Vesna Bergant Rakočević.
"Tudi vaša vlada se je vsem, ne le sodnikom, zavezala k doslednemu spoštovanju pravne države, demokracije in vladavine prava. V njeni srčiki je neodvisno sodstvo, ste v položaju, od katerega je materialna neodvisnost sodstva odvisna. Pričakujemo, da bo vlada, ki jo vodite, najkasneje v naslednjem mesecu sprejela ustrezne odločitve v smeri vaših zavez, sicer bomo sodniki prisiljeni v intenziviranje aktivnosti za dosego ureditve svojega plačnega položaja," je še zapisala predsednica sodniškega društva.
Pred kratkim pa so se sodniki znova oglasili in sporočili, da jim ne preostane drugega, kot da posežejo po dodatnih ukrepih, če se do konca aprila ne bo nič spremenilo.
"Še pred sprejemom plačne reforme sodniki ponovno pozivamo k takojšnji odpravi plačnih nesorazmerij. Pri tem poudarjamo, da naš položaj ne more in ne sme biti odvisen od naklonjenosti in dobre volje vsakokratnih odločevalcev. Vemo, da je obstoječa vlada javno priznala, da je položaj sodnikov treba izboljšati, predvsem pa poskrbeti za odpravo plačnih nesorazmerij, zaradi katerih plače zaostajajo tudi za več kot 20 odstotkov za drugimi plačami v javnem sektorju," je v imenu slovenskih sodnikov sporočila sodnica Tanja Dolar Božič.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.