'Tožilci le izvajajo zakon'

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je povedala, da so na vrhovnem državnem tožilstvu že začeli obravnavati osnutek kazenskega zakonika. Glede dosmrtnega zapora meni, da se je to vprašanje preveč poudarjalo. Pojasnila je, da gre za izjemno situacijo. "Verjetno je prav, da obstaja tudi ta možnost (dosmrtnega zapora, op.a). Ni pa nujno, da se tudi uporablja," je dejala. Po njenih besedah se bodo glede tega vsa stališča izostrila skozi razpravo, na koncu pa bodo ugotovili, kaj je najpametneje.

Meni, da je ena od možnosti tudi dosmrtni zapor, pri čemer ocenjuje, da to ne bo predstavljalo problem za tožilce. Verjetno obstajajo situacije, kjer v izjemnih primerih lahko pride tudi do dosmrtnega zapora. Večina evropskih držav ima tovrstno sankcijo, je poudarila Brezigarjeva, ki osebno ne vidi nikakršnega problema, da bi bilo tako tudi v Sloveniji.

Poudarila je še, da se dosmrtni zapor uporablja samo za izjemne primere, kot so denimo najhujši primeri zločinov zoper mednarodno pravo in človečnost ter najhujši primeri serijskih umorov. "Vendar gre pri tem za politično odločitev in ne za odločitev tožilcev," je dejala. Tožilci potem samo izvajajo zakon, je dodala.

Številne novosti

Osnutek novega kazenskega zakonika med drugim predvideva uvedbo dosmrtne kazni za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Na dosmrten zapor bi lahko bili obsojeni tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.

Osnutek predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Najvišja zagrožena kazen za pedofilijo bo 15 let. V poglavju kazniva dejanja zoper življenje in telo sta zapisani dve obliki kaznivega dejanja odvzema življenja, in sicer umor in uboj, kar je prav tako novost. Uboj predstavlja odvzem življenja drugi osebi brez obteževalnih okoliščin, pri umoru pa gre za hujšo obliko odvzema življenja. Z novim kazenskim zakonikom pa je predvidena tudi prepoved kloniranja živih bitij.

Uvajajo se tudi določbe za varstvo pravic delavcev. Tako bo na primer kaznovan delodajalec, ki bo delavki skušal preprečiti, da bi v času zaposlitve zanosila. Z do tremi leti zapora bo posebej sankcionirano prisiljevanje delavk ob začetku sklenitve delovnega razmerja k podpisu izjave, da ne bodo imele otrok. Kot posebno kaznivo dejanje bo opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu, tako imenovanega mobinga. Zagrožena kazen bo prav tako do treh let zapora.