Petčlanski zbor velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je napotil tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) proti Sloveniji pred veliki senat sodišča. S tem je sodišče v Strasbourgu ugodilo zahtevi odvetnika tožnikov Milivoja Žugića, ki je februarja zahteval presojo razsodbe, s katero je sodišče novembra lani tožbo zavrglo.
Sodišče je novembra lani v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" iz leta 1998 tožbo zavrglo. Tožbo Iva Kovačića in Marjana Mrkonjića je sodišče zavrnilo, ker sta bila v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Zavrglo je tudi tožbo tretje tožnice, ker ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Slovenijo že sredi junija obvestilo, da bo razsodbo v tožbi treh hrvaških varčevalcev nekdanje LB obravnaval veliki senat sodišča. Kot je takrat povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, skorajšnje odločitve velikega senata ali obravnave ne pričakuje, saj sodni senat "obravnave razpiše kake tri mesece prej". "Prvi rok bi bila lahko pozna jesen," je dejal, dodal pa, da po njegovi oceni "letos obravnava pred velikim senatom ni možna".
Med možnimi odločitvami, ki jih lahko sprejme 17-članski veliki senat, so ob zavrnitvi zahteve, torej potrditve razsodbe nižjega senata, po besedah Bembiča še, da bi sodišče Sloveniji odredilo plačilo, lahko pa bi tudi spremenilo odločitev nižjega senata. Slednjih primerov je po njegovih besedah zelo malo. Teoretično je tudi možno, da bi veliki senat razsodbo razveljavil in jo vrnil v obravnavo, vendar bo po njegovem prepričanju v tem primeru, ki je "čist", potrdil odločitev nižjega, sedemčlanskega senata.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.