'Tovornjaki s simbolom mrtvaške lobanje so odpadke vozili tudi med prazniki'

Župan Moravč je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da se je v Moravški dolini od nekdaj kopal kremenov pesek, zato je v 60. letih prejšnjega stoletja nastalo podjetje Termit. V naslednjih desetletjih se je izkop močno povečeval, v 90. letih pa se je količina izkopa tako povečala, da je začela resno ogrožati okolje in naravo.

"Po letu 2000 je Termit začel jame zasipavati z odpadnim gradbenim materialom, vsaj tako je bilo objavljeno, med katerim so se znašli tudi azbest, steklena volna, plastika in različna olja, kar je začelo resno onesnaževati tla, vodo in zrak v Moravški dolini," je opozoril župan in spomnil, da so prebivalci Moravč leta 2007 na referendumu zavrnili nadaljnje odlaganje odpadkov.

Po besedah Balažica je nekdanji dolgoletni župan Martin Rebolj skupaj z vodstvom Termita izigral to jasno izraženo voljo in opustil nadzor, tako da so se ti odpadki kopičili še naprej "in celo več, zadeva se je intenzivirala tako, da smo prišli na številke preko 100.000 ton odpadkov letno".

Za dodatno ogorčenje med občani je pred dnevi poskrbela informacija, da so v Moravčah v zadnjih dveh letih po oceni župana zakopali "na desetine ali na stotine" težkih tovornjakov strupenih odpadkov iz pogorišča Kemis na Vrhniki.

Ker je območje prepredeno s površinskimi vodami, se to izceja v Drtijščico, ta naprej v Radomljo, Radomlja v Kamniško Bistrico in ta v Savo. "Razumete, da tisto, ker bilo skrito v Moravški dolini, ne bo ostalo tam," je poudaril in dodal, "da lahko z vso pravico rečemo, da imamo opravka z ekološko bombo na pragu Ljubljane".

Balažic je poudaril, da so "tovornjaki, označeni s simbolom mrtvaške lobanje" v dolino odpadke vozili tudi v času božično-novoletnih praznikov, "material pa so po pričevanju očividcev zakopavali delavci v skafandrih". Pri odlaganju takšnih odpadkov se po besedah Balažica očitno kujejo tako veliki dobički, da ga podpirajo ekonomski in politični interesi.

Na onesnaževanje Moravške doline je opozorila tudi poslanka NSi Ljudmila Novak. Kot je dejala, se moramo zavedati, da je območje izkopa kremenčevega peska v Naturi 2000 in na območju, kjer so viri pitne vode ter vodohrani za moravški vodovod. "Zadnje čase ugotavljamo, da je voda močno klorirana in imamo občutek, da sploh ni pitna," je dejala.

Novakova bo kot poslanka zahtevala uradne podatke in seznam podjetij, ki dovažajo material, v kakšnih količinah, kako se nad tem izvaja kontrola ter izpis prevzetih materialov iz Slovenije in tujine. "Sprašujemo se, ali država zavestno tišči glavo v pesek, glede na to, da v Sloveniji nimamo urejenega odvoza in predelave nevarnih odpadkov," je poudarila.

"Sploh ne moremo najti primerov, kaj imajo nekatera podjetja, ki dovažajo na deponijo Termit, skupnega s snovmi, ki se tam smejo znajti," je dodal predsednik ljudske iniciative Moravče Jurij Kočar. "Pojavljajo se absurdni primeri, da kakšno podjetje pripelje iz Kopra 200 ali 300 kilogramov gradbenega materiala. Kako je možno, da je za neko podjetje ekonomsko upravičeno, da pelje tak gradbeni material iz Kopra v Moravče? Kje je tu računica? Ali je ni ali pa se dovažajo materiali, ki v to deponijo ne sodijo. Mislim, da je sum popolnoma upravičen," je izpostavil.

Po besedah Kočarja je novica, da s Termitom sodeluje tudi Kemis, šokantna. "Marca 2018 so iz podjetja Kemis na deponijo pripeljali okoli 130 ton blata iz čiščenje odpadnih voda, slabi dve toni mešanice gradbenih odpadkov, domnevno s pogorišča podjetja, in okrog 60 ton odpadkov neznanega izvora," je dejal. Pri tem je izpostavil, da se je sanacija pogorišča uradno končala 2017, nevarni material pa naj bi bil prepeljan na sežig v tujino. "To so uradna pojasnila, kaj se je v resnici iz Kemisa znašlo v Moravčah, bi bilo res zelo zanimivo izvedeti," je še dodal.

Nad dogajanjem v Moravčah je zgrožen tudi naravovarstvenik Anton Komat iz organizacije Alpe Adria Green, ki se je pridružil ljudski iniciativi. Po njegovem mnenju bi se dalo marsičemu izogniti, če nekdanja vlada premierja Antona Ropa ne bi zamrznila delovanja komisije za kemično in biološko varnost Slovenije. Ta je bila po njegovi oceni moteča, ker je dokaj jasno odpirala nekatera vprašanja.

Občina Moravče v zvezi z dogajanjem v dolini od vlade terja takojšnjo prepoved odlaganja vseh odpadkov, kazenski pregon odgovornih za izigravanje predpisov, zakonov in jasno izražene ljudske volje na referendumu. Prav tako želijo izvedbo neodvisne strokovne analize stopnje onesnaženosti Moravške doline in dejansko sanacijo ter odvoz strupenih odpadkov iz doline, je naštel župan.

V kolikor vlada in ministrstvo ne bosta ukrepala, so po besedah Balažica pripravljeni na nadaljnje korake. "Proti podjetju Termit bomo sprožili pravne postopke, občina Moravče pa bo Republiko Slovenijo zaradi kršenja stockholmske deklaracije, pravnega reda EU in Slovenije prijavila evropski komisiji in drugim ustreznim organom EU," je dejal.

Kemis zanika vse obtožbe

V Kemisu so medtem odločno zanikali navedbe, da so na območje Termita v Moravško dolino dovažali nevarne odpadke, nastale v okviru sanacije požara maja 2017.

"Kemis je vse nevarne odpadke, ki so nastali v požaru, in nevarne odpadke, ki so nastali kot posledica gašenja požara, odpeljal na sežig v tujino. Kemis ima vso dokumentacijo, ki je lahko dostopna vsem zainteresiranim, s katero lahko dokažemo, da smo nevarne odpadke prepeljali na odstranitev v tujino in ne na območje podjetja Termit," pravijo v odzivu.

V Kemisu so zapisali, da so v prvi fazi sanacije, ki je obsegala čiščenje pogorišča, na odstranitev v tujino odpeljali nad 1400 ton trdnih in nad 2000 ton tekočih nevarnih odpadkov. "V prvi fazi sanacije Tojnice smo iz struge odstranili 85 kubičnih metrov mulja in 10 kubičnih metrov trdih odpadkov, ki smo jih prav tako odpeljali na sežig v tujino," so dodali.

Podjetje Kemis je v sporočilu za javnost še zapisalo, da so s podjetjem Termit v zelo majhnem obsegu sodeloval tudi pred nesrečo in v tem obsegu sodeluje tudi po njej. "V letu 2017 je v Termit odpeljal približno 60 ton nenevarnih odpadkov in sicer neonesnaženih gradbenih odpadkov, kot so mineralna volna in gips plošče, v letu 2018 pa približno 200 ton nenevarnih odpadkov, ki pa niso odpadki, ki bi nastali v našem podjetju, temveč jih zberemo pri naših poslovnih partnerjih," so pojasnili. Dodali so, da je Kemis v povprečju v Termit pripeljal en kamion nenevarnih odpadkov na mesec.

"Trditve, ki so bile podane v zvezi s Kemisom na današnji novinarski konferenci, so torej v celoti neresnične. Z nepreverjenimi izjavami so govorci prizadejali Kemisu poslovno škodo in od govorcev pričakujemo, da bodo v kratkem javnosti posredovali dokumentirane podatke, ki bodo prikazali resnična dejstva o tem, kaj je Kemis pripeljal na območje Termita," so sklenili v podjetju.