Včerajšnji tornado se je spustil iz manjše supercelične nevihte, ki je kakšno uro pred prihodom hladne fronte nastala na Ilirskobistriškem, ozadje nastanka včerajšnjega tornada opisuje naš hišni vremenar Rok Nosan. Kot pojasnjuje, je bilo pred prehodom hladne fronte ozračje na tem območju zelo vlažno in nestabilno, hkrati pa je bilo prisotno močno vetrovno striženje: "V višinah je namreč pihal precej močan zahodni veter, nekoliko nižje jugozahodnik, pri tleh pa je veter obračal na južno in jugovzhodno smer, zato se je nevihtna gmota začela vrteti, vrtenje pa se je nato postopno preneslo tudi pod nevihtni oblak in nastal je tornado."  Ta pa je bil, kot pove Nosan, kar močan, saj je hitrost vetra v njegovem središču zelo verjetno presegla 150 kilometrov na uro, a na srečo je tornadu hitro zmanjkalo energije, zato je hitro razpadel in ni povzročil tako obsežne škode kot leta 1986. 

Kakšno moč lahko doseže tornado, ki nastane na naših tleh?

Zaradi razgibanega površja tornado pri nas ni ravno pogost. Kljub temu je bilo tudi v naših krajih že zabeleženih nekaj dogodkov, ko je vrtinčasti veter na svoji poti podiral drevje, električno napeljavo, celo gospodarska poslopja in odnašal strehe hiš. Eden obsežnejših je bil tornado, ki je leta 1986 pustošil na Notranjskem in povzročil ogromno gmotno škodo.

Pri nas so tornadi zaradi razgibanega površja, ki ga ima Slovenija, zelo redki, če pa že nastanejo, pa niso tako obsežni in uničujoči kot v ZDA, pove Nosan. Precej pogostejši so t. i. lijakasti oblaki, ki lahko ob močnih superceličnih nevihtah nastanejo tudi večkrat letno. A ker se taki zračni vrtinci običajno ne dotaknejo tal, ne moremo govoriti o pravih tornadih, ampak le o njegovih zametkih, pojasnjuje. 

Jih lahko v Sloveniji še pričakujemo?

Tornadi v Sloveniji so se v preteklosti že dogajali in tudi v prihodnosti jih lahko še pričakujemo, a ne vsako leto, pravi Nosan. Najsilovitejši do zdaj zabeležen tornado se je pri nas zgodil 23. avgusta 1986, ko nas je podobno kot včeraj od severa prehajala hladna fronta. Ta tornado, ki je svojo uničujočo pot začel pri Javorniku nad Hotedršico, je prepotoval kar 34 kilometrov, vse do Tomišlja na Ljubljanskem barju. Poleg tornada leta 1986 je bil le leto prej na meteorološki opazovalnici Gornji Logatec 13. junija 1985 zabeležen še en pojav tornada. Gre za edini primer v Sloveniji, ko je bil pojav tornada opažen na uradni meteorološki postaji. V večernem času je bil vihar v obliki lijaka viden približno dva kilometra od meteorološke postaje. Poškodovanih je bilo okoli 40 hiš. Tornado je domnevno divjal tudi 13. julija 2008 v Gozdu nad Kamnikom in v noči z 20. na 21. avgust 2014 v Mahničih na Primorskem, spomni. 

Najboljši pogoji za nastanek so na Notranjskem. Zakaj? 

Za tornade velja, da se najpogosteje pojavljajo nad večjimi ravninami, v Sloveniji pa smo do zdaj največ tornadov imeli nad hribovitimi predeli na jugozahodu države, torej na Notranjskem in Primorskem, kar bi lahko pripisali bližini morja, ki še dodatno poveča labilnost ozračja, in tudi konfiguraciji terena, ki vpliva na vetrove v spodnjih plasteh ozračja, kar ima za posledico večje vetrovno striženje na tem območju, odgovarja Nosan. Kje tornado pri nas recimo ne more nastati? Kot pravi, je to težko reči:  "Veliko tornadov je namreč manjših in trajajo zelo kratek čas, poleg tega nastanejo na neposeljenih območjih, zato pogosto niso dokumentirani. Vsekakor ima tornado večji potencial, da razvije rušilno moč, nad obširnimi ravninami."