Toplim dnem bo sledil prehod hladne fronte z nizko mejo sneženja

Pomlad je tu, za marsikoga najlepši čas v letu, toda z vremenskega vidika običajno tudi najbolj nepredvidljiv. Vreme se pogosto spreminja iz ure v uro, značilne so tudi hitre temperaturne spremembe, ko imamo lahko v enem samem dnevu tudi več letnih časov. Sonce namreč na začetku pomladi hitro pridobiva na moči, zato lahko ob jasnem vremenu in zračni masi, ki se k nam razširi iznad Sredozemlja in Severne Afrike, po nižinah izmerimo zelo visoke temperature zraka. Hkrati pa so noči v tem času ravno še dovolj dolge, da lahko ob snežni odeji in spustu mrzlega zraka, ki ga je v tem času nad polarnimi predeli veliko, izmerimo tudi še povsem zimske temperature. Ob koncu poletja in na začetku jeseni je mrzlega zraka nad polom občutno manj, zato so tudi temperaturna nihanja takrat manjša.

V teh dneh mraz vztraja le na skrajnem severu in vzhodu Evrope, povsod drugod pa beležimo nadpovprečno visoke temperature, za kar skrbi obsežno območje visokega zračnega tlaka, ki fronte s padavinami in hladnejšim zrakom usmerja stran od naših krajev. Povsem drugačne razmere smo na začetku meteorološke pomladi imeli leta 2005, ko smo zjutraj v večjem delu Slovenije izmerili temperature pod –20 stopinj Celzija, po nižinah Štajerske, Koroške in Prekmurja je bilo podobno mrzlo tudi pred tremi leti, ko je tla prekrivala debela snežna odeja, marsikje več kot polmetrska.

V prihodnjih dneh bo v višine dotekal toplejši zrak, kar se bo po nižinah poznalo predvsem pri popoldanskih temperaturah, ki se bodo marsikje spet približale 20 stopinjam, medtem ko bodo jutra ostala razmeroma sveža z najnižjimi temperaturami okoli –5 stopinj Celzija.

Kakšna je vremenska napoved za prihodnje dni?

Nizka oblačnost, ki je ponoči prekrila nekatere nižine vzhodne in osrednje Slovenije, bo že dopoldne povsod razpadla, tako da je pred nami še en čudovit dan z odlično vidljivostjo. Na Goriškem in v Vipavski dolini bo pihala šibka burja, ob morju maestral, na Štajerskem in v Prekmurju pa bo popoldne zapihal šibak južni veter. Najtopleje bo v krajih z burjo, kjer se bo ogrelo do 18 stopinj Celzija. Drugod bo od 12 do 15, nekaj stopinj manj bo le v alpskih dolinah, ki jih še prekriva debela snežna odeja. 

Tudi sredino dopoldne bo jasno. Sredi dneva bodo nebo začeli prekrivati visoki koprenasti oblaki, ki pa sonca ne bodo povsem zastrli. Po hladnem jutru s temperaturami nekaj stopinj pod ničlo bomo popoldne v večjem delu Slovenije izmerili okoli 17 ali 18 stopinj Celzija. 

Pred hladno fronto bo zapihal topel jugozahodni veter

V drugi polovici tedna bo območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji oslabelo, okrepilo pa se bo nad severnim Atlantikom. Ob tem se bo mrzel zrak, ki se v teh dneh nahaja na daljnem severu poloble, začel spuščati proti jugu, kar nam bo ob koncu tedna prineslo nekaj zimskega pridiha. 

Vreme se bo začelo spreminjati že v četrtek, ko bo zapihal jugozahodni veter. Severno Primorsko in Notranjsko bo prekrila nizka oblačnost, drugod bo še prevladovalo sončno vreme.

V petek se bo povsod pooblačilo. V hribovitih krajih na zahodu bo že čez dan rahlo deževalo, v noči na soboto, ko nas bo od severa preplavil občutno hladnejši zrak, pa se bodo padavine okrepile in razširile nad vso državo. Meja sneženja se bo takrat marsikje spustila do nižin. Zapade lahko nekaj centimetrov snega. 

V soboto zjutraj ali dopoldne bodo padavine povsod ponehale, sledili bodo sončni dnevi. V soboto bo razmeroma hladno z najvišjimi temperaturami okoli 5 stopinj Celzija, potem pa bo iz dneva v dan topleje.  

Končala se je še ena nadpovprečno topla in s snegom skromna zima

V pravkar končani meteorološki zimi so bili pretopli prav vsi meseci. Največje odstopanje smo beležili februarja, ko so bile v drugi polovici meseca izmerjene celo rekordno visoke temperature, najmanjše odstopanje pa smo imeli januarja. Po podatkih Arsa je povprečna temperatura zraka v zimskem tromesečju december–januar–februar v Ljubljani znašala 3,2 stopinje Celzija, kar za dve stopinji presega dolgoletno povprečje med leti 1981 in 2010. V zgodovini meteoroloških meritev so bile toplejše od letošnje le še štiri zime (2000/01, 2006/07, 2013/14, 2019/20).

Po nižinah večjega dela Slovenije je snega v zadnjih treh mesecih močno primanjkovalo. V Ljubljani je bilo v letošnji meteorološki zimi le 17 dni s snežno odejo, kar predstavlja komaj 43 odstotkov dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010. V Murski Soboti je sneg tla prekrival 13 dni (39 odstotkov povprečja), v Mariboru pa 16 dni (43 odstotkov povprečja). Letošnja zima je bila s snegom nekoliko radodarnejša v jugovzhodni Sloveniji, kjer so našteli med 30 in 40 dni s snežno odejo, kar predstavlja približno dve tretjini dolgoletnega povprečja za to območje, na Koroškem in v višjih legah Gorenjske pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo. V gorah so zaradi pogostih in obilnih padavin sredi zime beležili celo rekordno višino snežne odeje.