Tonin posvaril pred razpadom šolskega sistema

V Sloveniji se zadnjih nekaj let pogovarjamo predvsem o tem, kako nam razpada javni zdravstveni sistem. Tiho in s še večjo hitrostjo pa nam razpada šolski sistem, je na dogodku v Celju uvodoma poudaril Matej Tonin.

"Če bi slovenski šolski sistem morali oceniti z opisno oceno, bi zapisali: tog in okorel, birokratsko obremenjen in preveč osredotočen na pomnjenje podatkov. Številčna ocena pa bi bila verjetno komaj 2," je navedel.

Med ključnimi težavami je izpostavil tekmovanje med učenci v pomnenju podatkov in dejstvo, da šola ni več varen prostor. "Prizore mladoletnega nasilja in popolne nemoči institucij gledamo vsak dan. Šolski sistem je postal žrtev permisivne vzgoje in levičarskega aktivizma - avtoritete se razgrajuje, kazni so nezaželene, bistvo je pogovor," je izpostavil.

V luči slogana, da je v znanju moč, v NSi predlagajo vrnitev zdravega razuma v šolstvo. Med drugim se zavzemajo za projektno učenje "namesto piflanja", kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega učenja. "Naš cilj mora biti vzgoja odgovornih, samozavestnih in kritično razmišljujočih mladih - šola mora mlade pripraviti na življenje," je poudaril Tonin.

V nagovoru se je dotaknil tudi problematike varnosti v šolah in preprečevanja medvrstniškega nasilja. "Če je nekdo dovolj star, da pretepe sošolca in to objavi na Tik Toku, je dovolj star, da za to prevzame odgovornost," je ocenil.

Spomnil je, da so v NSi že predlagali zaostritev kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev za nekatera kazniva dejanja, kot so napad na uradno osebo, povzročitev telesnih poškodb, kraje ... ter možnost odstranitve nasilnega učenca iz šole in namestitev v vzgojni zavod.

"Stroka je jasna: s pogovori in delavnicami ne bo šlo, potrebne so resne sankcije za odklonska vedenja. Dovolj je govorjenja samo o otrokovih pravicah, pogovarjati se moramo tudi o otrokovih dolžnostih in o dolžnostih staršev," je med drugim izpostavil prvak stranke.

V izjavi za medije po koncu razprave je Tonin glede primerov medvrstniškega nasilja dejal, da smo v Sloveniji doslej imeli veliko srečo, da se ni zgodilo kaj velikega in so bili določeni primeri pravočasno zaznani in ustavljeni. Preseneča ga, da ni večje pozornosti na samomore med mladimi, kar po njegovem kaže na veliko stisko v našem šolskem sistemu.

Poudaril je še, da je stranka z današnjo konferenco tudi uradno začela pot resnih razprav v zvezi s stanjem šolstva v Sloveniji. Po njegovem gre za temo, ki "tli in je samo še vprašanje časa, kdaj bo resnično zagorela, če ne celo eksplodirala", zato se je politika dolžna čim prej odzvati.

S programsko konferenco o šolstvu želijo v NSi spodbuditi kritično razpravo o slovenskem izobraževalnem sistemu v času bliskovitega razvoja digitalne tehnologije. Zavzemajo se za celovito prenovo šolskega sistema, ki bo učiteljem omogočila večjo avtonomijo, učencem zagotovila kakovostno in uporabno znanje, staršem pa dodelila jasno vlogo pri vzgoji in podpori v izobraževalnem sistemu.

Na konferenci so tako sprejeli akcijski načrt NSi za nujno prenovo šolskega sistema, ki zajema 16 rešitev za sodobno in kakovostno šolstvo. Med rešitvami izpostavljajo prenovo učnih načrtov in razvoj kompetenc učencev, krepitev digitalnih veščin in finančne pismenosti ter posodobitev pravilnikov ocenjevanja. Zavzemajo se tudi za profesionalizacijo vodenja šol, vračanje vzgojne moči učiteljem in njihovo sodelovanje pri vzgoji.

"Starši naj učiteljem omogočijo, da ti izvajajo vzgojno funkcijo, in jih podprejo pri vzpostavljanju discipline v razredu," so navedli v načrtu.

Med rešitvami izpostavljajo tudi razbremenitev in neprekinjeno strokovno usposabljanje učiteljev, izjemne učitelje bi nagrajevali. Potrebni so tudi učinkoviti ukrepi za zmanjšanje izostankov od pouka in izboljšanje sistema mentoriranja.

Glede preprečevanja medvrstniškega nasilja poudarjajo, da je ključno sodelovanje staršev in učiteljev. Za učinkovito vzgojno delovanje pa učitelji potrebujejo tudi ustrezne možnosti izrekanja vzgojnih ukrepov, so navedli.

Zavzemajo se tudi za tesnejše sodelovanje med šolami, fakultetami in trgom dela ter za vključevanje tujcev. V zvezi s financiranjem šol pa med drugim poudarjajo, da mora država zagotoviti enakovredno financiranje za vse izobraževalne ustanove, ki izvajajo javno veljavne programe.