Pahor je po današnjem srečanju z obrambnim ministrom Matejem Toninom in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske Robertom Glavašem, ki sta mu oceno pripravljenosti predstavila, spomnil na nedavni sprejem zakona o vlaganjih v Slovensko vojsko v letih od 2021 do 2026. Po besedah predsednika republike ta zakon vojski kot obrambnemu centru naše nacionalne varnosti omogoča kakovosten in vsestranski razvoj.
Pahor je ob tem povedal še, da tovrstno poročilo letos prejema že devetič, in dodal: "Po osmih letih prvič sprejemam poročilo v upanju, da se bo stanje bistveno popravilo." Dejal je, da ocene odkrito in transparentno deli z javnostjo in mu ni žal, da to kljub dobrim in slabim ocenam počne javno. "Prav je, da investiramo v Slovensko vojsko," je poudaril.
Letošnja ocena načelnika in generalštaba je, da je pripravljenost slovenske vojske za delovanje v miru dobra, za delovanje v vojni pa nezadostna. Enake ocene je SV prejela že v lanskem letu. Med glavnimi razlogi za takšno oceno sta že več let primanjkljaj kadrovskih in finančnih virov ter zastarelost opreme.
Opremljenost SV se bo v prihodnjih letih predvidoma izboljšala po zaslugi lani sprejetega zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih med 2021 in 2026. Tudi ustavno sodišče je namreč prejšnji teden zavrnilo zahtevo opozicijske Levice za razpis referenduma o zakonu.
Dodal je, "da če kdaj, potem letos med pripadniki in pripadnicami SV prevladuje nek optimizem". "Tega upanja v to, da se stvari premikajo na bolje, ne smemo izgubiti," je poudaril. Zahvalil se je vojakom in vojakinjam ter dejal, da je ponosen nanje, "saj svojega dela ne opravljajo samo kot profesionalci, ampak kot srčni ljudje".
"Ne smemo storiti ničesar, kar bi ogrozilo neko dobrino, ki je neprecenljive vrednosti za našo domovino. Slovenija je varna država. Gre za občutek ljudi, ki so tukaj, ki vanjo prihajajo, ki jo zapuščajo. Mi smo vedno na vrhu v oceni varnosti."
Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je povedal in dodal, da lahko brez te nevarnosti mirno premislimo korake za reševanje nemirnih časov, saj se mednarodno ozračje lahko hitro zaostri. "Mi kot država moramo storiti vse, da Slovenija ostane varna država."
Tonin je v svojem nagovoru povedal, da si je, ko je prevzel ministrsko funkcijo, zadal cilj, da bo rešil kadrovsko stisko in moderniziral vojsko. Spomnil je, da mu je nekaj tega uspelo tudi izpeljati in doseči. "Trenutno kupujemo uniforme, ki so ognjevarne, obnavljamo vojašnice, nabavljamo transportno letalo, prenovili bomo tudi floto reševalnih helikopterjev," je dodal. "V tem letu smo tudi pripravili nov koncept vstopa v slovensko vojsko in odpravili birokratske ovire." Vse mlade želijo pritegniti s tem, da bodo prostovoljno služenje vojaškega roka prenovili tako, da bo za mlade privlačnejše in bo tudi bolje nagrajeno, s 3100 evri. Leta 2020 jim je prvič po dolgem času uspelo izboljšati kadrovsko sliko, je poudaril. Takoj lahko zaposlijo od 1000 do 1200 novih vojakov.
Hitre rešitve za kadrovsko podhranjenost vojske ni, tudi ukrepi, ki jih snuje politika, bodo sadove obrodili šele v daljšem obdobju. Slovensko vojsko sestavljajo poklicni pripadniki SV ter državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi. SV ima trenutno 6350 pripadnikov stalne sestave ter 669 pogodbenih rezervistov.
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2025 predvideva, da bi imela stalna sestava 8000 pripadnikov, rezervna pa 2000. Minister Tonin je že ob začetku mandata napovedal ukrepe za izboljšanje kadrovske zasedbe vojaških vrst. Tako je ministrstvo za povečanje zanimanja za zaposlitev v Slovenski vojski in dolgoročno stabilno popolnjevanje struktur SV pripravilo novelo zakona o službi v SV, s katero želijo rešiti nekatera delovnopravna vprašanja.
SV skupaj z ministrstvom za obrambo ustanavlja tudi upravo za kibernetsko varnost. "Pred nami je še veliko dela," je dodal in se zahvalil vsem, ki podpirajo SV.
Glavaš je ob podelitvi ocene izpostavil, da je že v lanskem letu povedal, da ta ocena ni zgolj odraz slovenske vojske, ampak je odraz celotnega obrambnega sistema in vlaganja države v obrambni sistem. Zavedati se moramo nujnosti investicije v SV, je poudaril in dodal, da mora ta biti takšna, da bo vojska lahko zagotovila zadovoljivo obrambo države. Izpostavil je primanjkljaj kadra in oborožitve ter tudi nezadostno infrastrukturo. Toda v zadnjem času so vidne spremembe, ki vodijo v boljšo prihodnost vojske, je dodal. Zakon o investicijah je dologtrajen proces, toda poleg nujne nabave opreme si "moramo prizadevati tudi za pridobitev kadra". "Ponosen sem tudi na vse pripadnike in pripadnice SV, ki vsak dan motivirano in profesionalno opravljajo svoje naloge."
"SV je tu zaradi vas in zaradi nas in bo s skupnimi napori družbe pripravljena na nove izzive," je zaključil.
V pripravi je tudi novela zakona o vojaški dolžnosti. Predlog bi glede na osnutek, objavljen v vladnih gradivih, predvideval tudi možnost, da se ob "izrednem poslabšanju varnostnega okolja" znova uvede obvezno služenje vojaškega roka. V Levici so sicer vlado prehiteli in v parlamentarno proceduro vložili svoj predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, s katerim predlagajo, da se naborništvo v času miru dokončno ukine.
KOMENTARJI (265)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.